

Z današnjim dnem v Sloveniji stopa v veljavo popolna prepoved trajnega privezovanja psov v domačem okolju. Izteka se prehodno obdobje, določeno z novelo Zakona o zaščiti živali (2023), ki je lastnikom psov omogočalo dve leti za prilagoditev. Od zdaj naprej ni več dovoljena nobena oblika stalne privezanosti – niti na verigo, vrv ali vodoravno vodilo. Kršiteljem grozi globa do 1.600 evrov.
“Ukrep ni le zakonska obveznost, temveč korak k bolj odgovornemu in spoštljivemu ravnanju z živalmi,” poudarjajo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Psi so družabne in aktivne živali, ki za zdravo in uravnoteženo življenje potrebujejo gibanje, stik z ljudmi ter okoljem. Dolgotrajno privezovanje jim tega ne omogoča, posledice pa so lahko resne:
Stalno privezani psi so pogosto izolirani, frustrirani in trpijo zaradi kroničnega stresa. Nova ureditev želi to prakso odpraviti in spodbuditi bolj humano sobivanje človeka in psa.
Že novela Zakona o zaščiti živali iz leta 2021 je omejila privezovanje in dovoljevala le uporabo vodoravnega vodila – dolgega najmanj pet metrov in nameščenega dva metra nad tlemi. A praksa je pokazala, da tudi ta oblika ne omogoča dovolj gibanja in socialnega stika.
Leta 2023 je bila zato sprejeta popolna prepoved trajnega privezovanja psov, z dvema letoma prehodnega obdobja. To obdobje se je izteklo 11. novembra 2025 – od danes dalje velja, da mora imeti pes stalno možnost gibanja na varni, ograjeni površini ali v notranjem prostoru.
Za kršitelje so predpisane globe:
Odgovori na pogosta vprašanja
– Gre za “trajno” privezovanje v domačem okolju; sicer zakon ne zamejuje povodca ali nadzora pri sprehodu. Kadar pa pes cel dan živi privezan, gre za kršitev.
– Tak način ne izpolnjuje pogojev, saj pes nima proste možnosti gibanja. Potrebna je ograjena površina ali kombinacija notranjega in zunanjega prostora.
– Tudi trajno privezovanje zunaj – ne glede na čas dneva – ne bo dovoljeno; potrebno je omogočiti gibanje in ustrezen prostor za bivanje.
Lastniki morajo poskrbeti, da bo bivalni prostor psa varen, prostoren in zavarovan pred pobegom, s primernim zavetjem pred vremenskimi vplivi. Primerne oblike bivanja so:
Če ti pogoji še niso urejeni, je nujno, da jih lastniki uredijo nemudoma. Pasja uta sama po sebi ne zadostuje, če psu ne omogoča gibanja in stika z okoljem.
Prepoved privezovanja velja izključno za stalno namestitev psov v domačem okolju. Na javnih mestih pa morajo biti psi med sprehodom še vedno na povodcu, saj ta zagotavlja nadzor in varnost tako za živali kot za ljudi.
Ukinitev verig in drugih oblik trajnega priveza ni le pravna zahteva – je etični napredek v odnosu do živali.
Na UVHVVR poudarjajo, da mora vsak lastnik razumeti, da pes ni čuvaj na verigi, ampak družabno bitje, ki potrebuje gibanje, igro, socialne stike in varno zatočišče.
Več informacij o pravilni skrbi za pse in zakonodaji je na voljo na portalu odgovorenlastnik.si.