Na golih gredah vremenski vplivi odnašajo in izpirajo rodovitno prst, saj je izpostavljena padavinam in vetru. Rastline za zeleno gnojenje navadno hitro zrastejo, prst varujejo, s koreninami izboljšujejo njeno strukturo, zeleni deli, ki jih pred zimo ali spomladi zakopljemo v tla, pa so vir organskih snovi oz. humusa v tleh. A pri zbiri vrste je treba misliti tudi na kolobar, če denimo zasejemo križnice, kot so bela gorjušica, krmna ogrščica, bela gorjušica, oljna redkev in oljna ogrščica, je to tako, kot bi v kolobarju gojili kapusnice. Dobra je tudi detelja, ki je kot metuljnica sorodnica stročnic, vendar jo je smiselno na gredici pustiti dve leti. 

Zadregam se izognemo, če posejemo facelijo in ajdo, ki botanično nista v sorodu z običajnimi vrtninami. Če ju bomo posejali do zgodnje jeseni, najbrž ne bosta cveteli, bosta pa pred zimo naredili dovolj zelene mase, za katero ni nujno, da jo vkopljemo, preden pomrzne. Čez zimo bo pod snegom polegla in naredila slami podobno zastirko, ki bo tla varovala med zgodnje spomladanskimi nalivi, da bodo ostala rahla. Spomladi ju bomo preprosto vkopali v tla.

Facelija

Ta visoka modro cvetoča rastlina se v kmetijstvu največ uporablja prav za zeleno gnojenje in kot čebelja paša. S koreninskimi izločki negativno vpliva na talne škodljivce, ustvari veliko listne mase, v tleh hitro razpada in ima globoke korenine, ki rahljajo tla. Facelijo lahko sejemo že julija, priporoča pa se setev od začetka avgusta dalje.

Ajda

Ajda je zelo skromna rastlina in tla zelo dobro očisti enoletnih semenskih plevelov, zato je dobrodošla v vsakem vrtu. Poleti jo običajno sejemo konec julija in v začetku avgusta, najpozneje pa zgodaj septembra. V vrtu tako ne bo semenila, morda celo cvetela ne, tako da  naslednje leto ne bo postala nadležni plevel. 

Primerna je tudi kot »zdravilni posevek« po poplavah in v drugih primerih, ko bi radi tla očistili morebitnih toksinov ali težkih kovin. A v takšnem primeru je treba požeto ajdo odstraniti v odpadke (rjavi zabojnik), ne smemo je odložiti na kompost ali vkopati.

Zdaj setev, spomladi vkop v tla

Za setev rastlin za zeleni podor tla, s katerih smo pobrali vrtnine, le minimalno obdelamo, lahko tudi samo prerahljamo, posebno če nameravamo sejati v hudi suši. Zalit posevek potem pokrijemo.

Preden nadzemne dele rastline, bodisi zelene ali čez zimo pomrznjene, zadelamo v tla, jih je priporočljivo porezati ali zmulčiti in jih z vilami, lopato ali frezo vkopati 10 do 15 cm pod površino.