

Pik ose ali čebele pri psu najpogosteje povzroči bolečino in oteklino, lahko pa sproži tudi nevarno alergijsko reakcijo. Pomembno je, da hitro ukrepamo in psa po piku skrbno opazujemo.
Psi med raziskovanjem okolice brskajo po travi, ovohavajo luknje in se pogosto zapodijo tudi za metulji, osami ali čebelami. Če so pri lovljenju preveč vztrajni, se lahko žuželke branijo s pikom.
Najpogosteje psa pičijo v tačke, smrček ali predel okoli oči, zlasti kadar pes nanje stopi ali jih poskuša ujeti z gobcem. Strup povzroči bolečino in oteklino na mestu vboda. Posledice pa so lahko precej resnejše, če je pes na strup alergičen in doživi anafilaktični šok, ki je lahko smrtno nevaren.
Če opazite, da se pes nenavadno vede, in sumite, da ga je pičila žuželka, najprej preglejte okolico ter poskusite ugotoviti, ali je šlo za oso ali čebelo.
Čebela po piku v koži običajno pusti želo, zato pasje telo natančno preglejte. Želo čim prej odstranite s kreditno kartico ali drugim ploščatim predmetom, s katerim ga nežno postrgate s kože.
Odstranjevanje s pinceto ni priporočljivo, saj bi lahko ob stiskanju žela v pasje telo iztisnili še več strupa.
Ose žela v koži ne pustijo, zato lahko pičijo tudi večkrat zapored.
Na mesto pika lahko nanesete gosto zmes sode bikarbone in vode. Oteklino lahko zmanjšate tudi z ledom oziroma hladnim obkladkom.
Če ledu nimate pri roki, lahko uporabite zamrznjeno živilo iz zamrzovalnika. Preden ga položite na boleč in otekel del telesa, ga ovijte v tkanino.
Če je osa ali čebela psa pičila v usta, mu ponudite hladno vodo. Hrano mu naslednjih nekaj dni postrezite razmočeno ali v obliki kaše, da jo bo lažje pojedel.
Alergijski odziv na pik se običajno pokaže v približno 20 minutah, lahko pa se pojavi tudi pozneje.
Zato psa po piku nekaj časa pozorno spremljajte.
Veterinarska pomoč je nujna, če pes začne otekati okoli glave in vratu, saj lahko oteklina ovira njegovo dihanje.

Koprivnico prepoznamo po srbečih rdečih lisah nepravilnih oblik, ki se dvigajo nad površino kože.
Čeprav se je pes morda le prestrašil, ob težavah z dihanjem ali požiranjem ne čakajte predolgo. Pravočasna veterinarska oskrba lahko ob hudi alergijski reakciji psu reši življenje.
Veterinar bo psa pregledal, postavil diagnozo in določil ustrezno zdravljenje. Za zmanjšanje alergijske reakcije in preprečevanje šoka lahko uporabi antihistaminike.
Če pes težko diha, mu lahko dovaja kisik. Po potrebi lahko opravi tudi krvne in urinske preiskave, s katerimi preveri, ali je prišlo do poškodb organov.