Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Živali

Se tudi vi srečujete z navalom smrdljivcev? Tako izdelamo preprosto past za množični ulov

Smrdljivke jeseni iščejo pot v hišo. Preverite, kako izdelati učinkovito domačo past, kam jo postaviti in zakaj je pomembna feromonska vaba.
Vaba nam sicer lahko pomaga, najbolj učinkovito pa še vedno ostaja, da smrdljivkam preprečimo vstop v notranjost. Foto Lisacarter/Shutterstock
Vaba nam sicer lahko pomaga, najbolj učinkovito pa še vedno ostaja, da smrdljivkam preprečimo vstop v notranjost. Foto Lisacarter/Shutterstock
23. 9. 2026 | 11:45
6:51

Prav v tem obdobju, ko se dnevi krajšajo in temperature padejo, številni opažajo, da se na fasadah, oknih in vratih nabirajo t.i. marmorirane smrdljivke. Ker so pri iskanju poti v notranjost izredno spretne, jih v hladnejših mesecih pogosto najdemo za omarami, zavesami, podstrešnimi oblogami in okenskimi okvirji, kjer so sicer neškodljive, nam pa lahko škodo povzročijo na vrtu in v sadovnjaku.

Kaj torej potrebujemo za izdelavo pasti?

Postopek, kako lahko sami doma izdelamo past za množičen ulov marmoriranih smrdljivk, so predstavili na družabnih omrežjih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto. V posnetku, ki ga pripenjamo spodaj, so natanko prikazana navodila izdelave in pripomočki, ki jih bomo pri tem potrebovali.

Tukaj si lahko ogledate postopek:

Za izdelavo zunanje pasti potrebujemo:

  • večjo plastično posodo, kad, sod ali odrezan rezervoar
  • vodo
  • tekoče milo ali detergent
  • črno folijo, ploščo ali drugo temno podlago
  • lepilo v pršilu, namenjeno lovljenju žuželk
  • agregacijsko feromonsko vabo za marmorirano smrdljivko (kupimo ga lahko preko spleta)
  • vrvico, žico ali drugo pritrdilo za namestitev feromona

image_alt
Preprost trik, kako pregnati smrdljivce iz svojega doma

Najprej: Pripravimo 2-odstotno milnico

V spodnji del posode nalijemo vodo in ji dodamo tekoče milo. Priporočena koncentracija je približno dva odstotka, kar pomeni okoli 20 mililitrov tekočega mila na liter vode. Kot pojasnjujejo, mila ni treba dodajati toliko, da bi nastala gosta pena, saj je njegova naloga zgolj ta, da zmanjša površinsko napetost vode. Smrdljivka, ki pade v posodo, zato ne more obstati na gladini in iz nje odleteti, ampak se potopi.

Količino vode prilagodimo velikosti zbiralnika. Plast naj bo dovolj globoka, da ujete stenice ne morejo doseči roba ali suhega dela posode, raztopino pa redno pregledujemo in jo po močnem dežju, izhlapevanju ali večjem ulovu po potrebi zamenjamo.

Nad zbiralnik nato namestimo temno podlago

Čez posodo oziroma nekoliko nad njeno odprtino namestimo črno folijo, ploščo ali drugo temno podlago, saj se smrdljivke na takšni površini zbirajo in približajo viru feromona. Del podlage premažemo z namenskim lepilom za lovljenje škodljivcev, pazljivi moramo biti le na to, da je lepilo primerno za zunanjo uporabo in odporno proti vremenskim vplivom. Nanesemo ga skladno z navodili na embalaži ter pazimo, da ne pride v stik s kožo, otroki, domačimi živalmi ali površinami, ki jih ne želimo umazati.

Lepljivi sloj občasno pregledamo; ko ga prekrijejo ujete žuželke, prah, listje in druge nečistoče, ga obnovimo ali zamenjamo podlago. Past na tak način deluje dvojno, saj se del smrdljivk ujame na lepljivi površini, druge pa padejo v posodo z milnico.

Kam pritrdimo feromonsko vabo?

Feromonsko vabo pritrdimo na temno podlago oziroma nad sredino zbiralnika, kakor določa proizvajalec. Vabe ne odpiramo, režemo ali polivamo po pasti, če to ni izrecno navedeno v navodilih. Različni izdelki imajo različno dolgo učinkovanje, zato si zabeležimo datum namestitve in feromon pravočasno zamenjamo. Uporaba fermona je potrebna, saj sama posoda z milnico brez feromona ne bo delovala enako. Milnica ujete žuželke zadrži, feromon pa jih usmerjeno privablja k pasti.

Pasti ne postavimo med rastline, ki jih želimo zaščititi

Položaj pasti je eden najpomembnejših delov celotnega postopka. Ker feromon smrdljivke privablja, pasti ne postavljamo tik ob paradižnik, papriko, kaki, trto ali drugo rastlino, ki jo želimo zaščititi, saj bi jih s tem lahko pritegnili neposredno v območje pridelka. Strokovna priporočila navajajo postavitev na rob nasada oziroma zunaj območja pridelave, po možnosti najmanj od 15 do 20 metrov stran od zaščitenih rastlin. Enako velja tudi v primeru, da smrdljivko želimo pregnati od hiše. Past postavimo na stabilno, razmeroma odprto mesto in jo zaščitimo pred prevrnitvijo. Če jo postavljamo ob meji parcele, preverimo tudi, da ne moti sosedov in ni dostopna mimoidočim.

Kdaj jo postavimo?

Feromonske pasti lahko uporabljamo spomladi, ko odrasle smrdljivke zapuščajo prezimovališča, in ponovno jeseni, ko iščejo prostor za prezimovanje. Prvi spomladanski pojav navadno sovpada z obdobjem, ko povprečne temperature dosežejo približno od 10 do 15 stopinj Celzija, po koncu izrazitejšega spomladanskega naleta pa past odstranimo, saj lahko lepljive površine po nepotrebnem lovijo tudi druge žuželke.

Jeseni jo ponovno postavimo, ko opazimo zbiranje smrdljivk na drevesih, sončnih stenah in stavbah. To je za lastnike hiš posebej pomembno obdobje, saj želijo odrasle živali priti v razpoke, pod napušče, na podstrešja in v druge zaščitene dele objekta.

Past moramo redno pregledovati

Izdelava pasti ne pomeni, da jo lahko do konca sezone pustimo brez nadzora. Vsaj nekajkrat na teden preverimo, ali je v posodi še dovolj milnice, ali je bila raztopina razredčena zaradi dežja, ali je lepljiva podlaga še učinkovita, ali je feromonska vaba še v predpisanem obdobju delovanja, ali se je past premaknila ali prevrnila in ali so se vanjo ujele druge živali.

Vsebino posode odstranimo tako, da ne onesnažimo vodotokov, ribnikov, vodnjakov ali zelenjavnih gred, pri ravnanju z lepilom in feromonsko vabo pa upoštevamo navodila proizvajalca.

Past ne nadomesti zaščite hiše

Tudi če se boste odločili za pripravo omenjene vabe, je treba dodati, da učinkovita past ne bo preprečila vstopa vseh smrdljivk, zato najpomembnejši ukrep še vedno ostaja fizično zapiranje poti, po katerih pridejo v stavbo. Strokovnjaki tako svetujejo, da v tem času pregledamo predvsem mreže na oknih in vratih, tesnila okoli okenskih okvirjev, špranje pod vhodnimi in balkonskimi vrati, odprtine okoli cevi in kablov, prezračevalne rešetke, stike med fasado in streho, ter napušče, roletne omarice in podstrešne odprtine.

Če ob pregledu opazimo manjše razpoke, te zapremo z ustrezno tesnilno maso, na prezračevalne odprtine pa namestimo dovolj gosto mrežico, ki ne ovira potrebnega pretoka zraka.

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine