

Čeprav je bil iz pravilnika črtan člen o veterinarskih dežurstvih, ministrstvo zagotavlja, da nujna veterinarska oskrba ostaja dostopna po vsej Sloveniji.
Sprememba pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije, po zagotovilih ministrstva za kmetijstvo ne vpliva na izvajanje neprekinjene veterinarske službe. Mreža izvajalcev, ki morajo zagotavljati nujne veterinarske storitve, naj bi namreč ostala vzpostavljena na podlagi zakona o veterinarstvu, uredbe in koncesijskih pogodb.
Spremembe pravilnika so bile v uradnem listu objavljene 8. julija. Iz njega je bil črtan člen, ki je določal, katere veterinarske organizacije morajo zunaj rednega delovnega časa zagotavljati dežurstvo ali stalno pripravljenost – bodisi same bodisi na podlagi pogodbe z drugo veterinarsko organizacijo.
Med njimi so bile ambulante, ki izvajajo preventivno cepljenje hišnih živali proti steklini in izdajajo pripadajoča veterinarska spričevala, izvajalci javne veterinarske službe na podlagi javnega razpisa ter veterinarske bolnišnice in klinike.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je stalna pripravljenost že urejena v zakonu o veterinarstvu, zato tega področja ni treba dodatno določati še v pravilniku. Dežurstvo in stalna pripravljenost sta po zakonu posebna delovna pogoja, povezana z opravljanjem nujnih veterinarskih storitev.
Po navedbah ministrstva je mreža stalne pripravljenosti vzpostavljena v okviru javne veterinarske službe. Organizirana je tako, da je na območju posamezne upravne enote zagotovljeno delo najmanj ene veterinarske organizacije s koncesijo.
Koncesionar mora na območju, ki mu je bilo dodeljeno, zagotavljati 24-urno dosegljivost veterinarja na mobilnem telefonu vse dni v letu, tudi ob koncih tedna in praznikih.
Portal Necenzurirano je poročal, da črtanje določbe pomeni, da zasebnim veterinarskim ambulantam po novem ni več treba zagotavljati lastnega dežurstva. Opozoril je tudi, da bi lahko ambulante nujne primere pogosteje preusmerjale drugam, denimo na ljubljansko Kliniko za male živali, ki po navedbah portala nima zmogljivosti za prevzem vseh takšnih primerov.
Ministrstvo na drugi strani poudarja, da mora veterinarska organizacija, ki nujnih storitev zunaj rednega delovnega časa ne zagotavlja sama, uporabnike jasno obvestiti, katera organizacija jih izvaja.
Po pojasnilih ministrstva sistem prav tako ni zasnovan tako, da bi se vsi nujni primeri preusmerjali v eno samo ustanovo. Dogovori o sodelovanju med veterinarskimi organizacijami sicer niso posebej regulirani.

Veterinarska zbornica Slovenije in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se na julijsko spremembo pravilnika po javno dostopnih podatkih nista odzvali z novo skupno izjavo. Sta pa že junija izrazili resne pomisleke glede predloga novele zakona o veterinarstvu, ki je prav tako posegal v ureditev neprekinjenega veterinarskega varstva.
Opozorili sta, da pri pripravi predloga nista sodelovali in da bi spremembe brez ustrezne strokovne presoje lahko pomenile tveganje za učinkovito delovanje javne veterinarske službe. To sta označili za enega ključnih stebrov zagotavljanja biovarnosti in prehranske varnosti države.
Predlagana novela zakona in sprememba pravilnika sicer nista isti pravni akt, vendar se pomisleki stroke nanašajo na podobno vprašanje: kako spremembe organizacije dežurstev vplivajo na dostopnost nujne veterinarske oskrbe in pripravljenost sistema. Stroka zato zagovarja, da bi morale biti prihodnje rešitve pripravljene na podlagi analize posledic ter v sodelovanju z veterinarskimi organizacijami in fakulteto.
Nespremenjena ostaja zakonska dolžnost veterinarjev, da nudijo nujno veterinarsko pomoč. Gre za interventni poseg, katerega namen je rešiti življenje živali oziroma odpraviti neposredno življenjsko ogroženost.
Veterinar takšne pomoči po zakonu ne sme odkloniti. Obveznost je vezana na poklic veterinarja in ne le na posamezno veterinarsko ambulanto ali organizacijo.
Ministrstvo tako zagotavlja, da bo mreža izvajalcev javne veterinarske službe še naprej pokrivala celotno državo. Lastnikom živali pa svetujemo, da pri svoji ambulanti vnaprej preverijo, kam se lahko obrnejo ob nujnem primeru zunaj njenega rednega delovnega časa.
Sajovic: Dežurstvo ne sme biti izbira zasebnika
Poslanec Svobode Borut Sajovic je do spremembe pravilnika kritičen, saj meni, da zasebne veterinarske ambulante ne bi smele same odločati, ali bodo zagotavljale dežurstvo. Po njegovi oceni morajo imeti rejci in drugi lastniki živali strokovno pomoč na voljo 24 ur na dan. Potezo ministrstva je označil za zlorabo sistema ter opozoril, da hitre spremembe brez širše razprave zmanjšujejo zaupanje v veterinarsko službo. Spremembe zakonodaje sicer podpira, vendar meni, da jih je treba sprejeti po rednem in odprtem postopku.
Organizacija in financiranje nujne veterinarske pomoči sta tudi del razprav pri pripravi sprememb zakona o veterinarstvu. Predlog novele je bil v državni zbor vložen junija, skupno izjavo in pripombe veterinarskih ustanov pa so nato uvrstili med dokumente zakonodajnega postopka.
Po navedbah ministrstva bo treba pri prihodnji ureditvi zagotoviti dostopnost storitev, strokovno kakovost, finančno vzdržnost sistema in varovanje javnega interesa. Pri pripravi rešitev naj bi sodelovali z veterinarsko stroko in drugimi deležniki.