Teh »hišnih ljubljenčkov« po novem ne bo več dovoljeno imeti doma

Če bo pravilnik o dovoljenih vrstah živali sprejet v obliki, kot jo predvideva trenutni osnutek – in kot iz odgovora Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izhaja, večjih sprememb ni pričakovati –, bo v Sloveniji po novem prepovedano zadrževanje cele vrste živali, ki jih ljudje danes že imajo kot hišne ljubljenčke, a jih država ne prepoznava kot primerne za bivanje v zasebnih domovih.

Divje in hibridne mačke – tudi če so videti »kot hišne«

Na seznamu dovoljenih živali ni nobene divje mačke iz družine Felidae, razen domače mačke. To pomeni, da doma ne bo več dovoljeno imeti:

• servalov,
• karakalov,
• bengalskih mačk višjih generacij,
• savannah (križanec med servalom in domačo mačko),
• drugih hibridnih ali eksotičnih mačk.

Čeprav se te živali pogosto prodajajo kot posebni, dragi hišni ljubljenčki (cene segajo tudi do več tisoč evrov), jih država obravnava kot neprimerne za življenje v ujetništvu pri povprečnem lastniku.

Za lastnike divjih mačk ne bo veljalo prehodno obdobje, živali bodo morali v šestih mesecih po uveljavitvi pravilnika oddati v zatočišče ali živalski vrt, so za Delo zapisali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Marmozetke so na družbenih omrežjih pogosto prikazane kot hišni ljubljenčki, a gre za zahtevne divje živali. Foto Satit Sewtiw/Shutterstock

Opice in drugi primati

Na seznamu dovoljenih živali ni nobenega primata. To pomeni, da doma ne bo več dovoljeno imeti:

• pritlikavih marmozetk,
• kapucink,
• makakov,
• drugih manjših opic, ki se pojavljajo kot eksotični hišni ljubljenčki.

PREBERITE ŠE: Počitnice sem preživela pri opici Berti

Čeprav so nekatere vrste majhne in priljubljene na družbenih omrežjih, na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarjajo, da njihovih socialnih, psiholoških in prostorskih potreb v domačem okolju ni mogoče ustrezno zadovoljiti.

»Ob tem se upošteva, da je pri prostoživečih vrstah v ujetništvu varstvo živali neločljivo povezano tudi z javnim interesom varstva narave ter zdravja in varnosti ljudi. Pri posameznih vrstah se tako ocenjuje tudi, ali bi lahko te vrste predstavljale nesprejemljivo tveganje za ljudi ali druge živali (npr. zaradi agresivnosti, strupenosti, velikosti ali prenosa bolezni) ter ali bi ob pobegu ali izpustu v naravo lahko negativno vplivale na biotsko raznovrstnost, domorodne vrste ali ekosisteme.«

Na seznamu dovoljenih vrst ni večine prostoživečih živali, ki jih ljudje občasno gojijo doma, bodisi iz eksotičnih razlogov bodisi kot posebnost. Dovoljene so le tiste vrste, za katere je država ocenila, da jih je mogoče dolgoročno in odgovorno gojiti v zasebnem okolju.

Fizična ali pravna oseba, ki ne bo izpolnjevala pogojev za posedovanje živali, ki niso uvrščene na seznam dovoljenih vrst živali (na primer ne bo živalski vrt, zatočišče, gojitelj ali sokolar), bo lahko še naprej posedovala te živali do njihove naravne smrti, če jih bo ustrezno označila in prijavila v 12 mesecih od uveljavitve te spremembe. To pa ne bo veljalo za osebe, ki bodo ob uveljavitvi sprememb posedovale divje mačke (leve, tigre, servale in druge divje mačke), medvede ali volkove.

Zakaj teh živali ni na seznamu?

Na Upravi za varno hrano pojasnjujejo, da se seznam ne oblikuje po priljubljenosti ali tržni vrednosti živali, temveč po vprašanju, ali je mogoče za posamezno vrsto v praksi zagotavljati dostojno življenje v ujetništvu.

Pravilnik mora biti sprejet najpozneje do februarja 2027.