

Tokrat opozarjamo na navado, ki jo pogosto delamo popolnoma nezavedno, hkrati pa sprehode bolj kot psu, otežujemo sebi. Gotovo se vam je že zgodilo. Ko pes začne vleči povodec, ga povlečemo nazaj. Čeprav se zdi takšen odziv logičen, lahko s tem vedenje, ki ga sicer želimo odpraviti, še okrepimo.
Ko pes na sprehodu vleče, se povodec napne, lastnik pa instinktivno potegne v nasprotno smer. Pri psih tako sprožimo t.i. opozicijski refleks, naravno težnjo, da ob občutku vlečenja sami potegnejo v nasprotno smer. Prične se boj za prevlado na povodcu. Strokovnjaki zato priporočajo, da psa ne učimo hoje tako, da ga fizično vlečemo nazaj, temveč raje nagrajujemo trenutke, ko je povodec sproščen.
Ko se povodec napne, se najprej ustavimo. Namesto da psa povlečemo k sebi, počakamo, da sam popusti napetost, se obrne proti nam ali naredi korak nazaj. Takrat ga pohvalimo in nadaljujemo s sprehodom. Tako mu postopoma pokažemo, da se s sproščenim povodcem hitreje pride naprej, vlečenje pa gibanje ustavi.
Pomembno je tudi, da nagradimo dobro vedenje. To je lahko priboljšek, pohvala, igra ali celo aktivnost, ki jo ima pes na sprehodu zelo rad, na primer vohljanje. Če pes mirno hodi ob nas, mu lahko dovolimo, da se ustavi in razišče zanimiv vonj, ko ga zazna.
PREBERITE ŠE: Štirje nasveti za sprehod s psom
In ko smo ravno pri vohljanju. Ljudje pogosto delamo napako, da želimo sprehod čim prej opraviti. Velikokrat ga vidimo kot telesno aktivnost, pes pa svet doživlja predvsem skozi voh. Njegov smrček je izjemno razvit, raziskovanje različnih vonjav pa predstavlja pomembno obliko mentalne stimulacije. Na portalu American Cannel Club zato izpostavljajo, da psu med sprehodom omogočimo dovolj časa za raziskovanje okolice.
PREBERITE ŠE: Tako se lahko izognete dolgemu sprehodu, ne da bi kužka zato prikrajšali
To ne pomeni, da mora pes ves čas hoditi po svoje. Koristno je, da ga naučimo hoje na sproščenem povodcu, hkrati pa mu omogočimo trenutke, ko lahko raziskuje po svojih željah. Najboljši sprehod zato ni nujno najdaljši ali najhitrejši. Pomembnejše je, da pes dobi priložnost za gibanje, vohanje, raziskovanje in mirno interakcijo z okoljem.