

Ko govorimo o kunah, večina najprej pomisli na pregrizene kable v avtomobilih. V zadnjih letih smo namreč slišali že številne zgodbe o dragih popravilih, ki so bila posledica njihovega nočnega obiska pod pokrovom motorja. A avtomobili še zdaleč niso edina tarča teh spretnih in izjemno prilagodljivih živali.
Vse več lastnikov hiš namreč poroča o poškodovani izolaciji na podstrešjih, pregrizenih električnih napeljavah in celo o kunjih družinah, ki si dom ustvarijo kar v ostrešju. Škoda lahko hitro naraste na več sto ali celo več tisoč evrov, zato strokovnjaki opozarjajo, da je pri kunah preventiva bistveno učinkovitejša od reševanja težav, ko so te že naseljene.
Čeprav kune povezujemo predvsem z gozdovi, se je kuna belica izjemno dobro prilagodila življenju v urbanem okolju. Poznavalci divjadi namreč pojasnjujemo, da gre za vrsto, ki zelo pogosto živi v neposredni bližini človeka, saj podstrešja, skednji, gospodarska poslopja in celo garaže zanjo predstavljajo idealna zatočišča.
Razlog je preprost; takšni prostori so suhi, topli in varni pred večino plenilcev. Še posebej privlačne so hiše v gradnji ali objekti, pri katerih ostrešje še ni povsem zaprto, saj v njih lahko kuna hitro najde zavetje in prostor za vzrejo mladičev.
Prvi znaki, da so si te nezaželene obiskovalke na vašem ostrešju poiskale nov dom, se tako navadno pojavijo ponoči, ko se po podstrešju začne slišati tekanje, praskanje ali premikanje izolacijskega materiala.

Vprašanje, ki si ga zastavlja skoraj vsak lastnik poškodovanega avtomobila ali hiše, je, zakaj kune sploh grizejo materiale, ki jim ne predstavljajo hrane. Kot pojasnjujejo strokovnjaki za divjad, pri tem pogosto ne gre za prehranjevanje, temveč za označevanje teritorija in raziskovanje okolice, saj imajo kune zelo izrazit teritorialni nagon. Če zaznajo vonj druge kune, lahko postanejo agresivne in začnejo gristi različne materiale v okolici.
Pri avtomobilih je težava še posebej izrazita, ker vozilo pogosto parkiramo na različnih lokacijah in s seboj prinašamo vonjave drugih živali. Zato lahko nova kuna takšno vozilo dojema kot vsiljivca na svojem območju.
Veliko ljudi podcenjuje posledice, ki jih lahko povzroči ena sama kuna. Na podstrešjih pogosto raztrga izolacijske materiale, jih raznaša po prostoru in si iz njih ustvarja skrivališča. Če ostane v objektu dlje časa, lahko onesnaži večji del izolacije, kar pogosto pomeni njeno popolno zamenjavo.
Pri avtomobilih so posledice še bolj nepredvidljive. Po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC kune redno poškodujejo električno napeljavo, cevi za hladilno tekočino in različna tipala, lastniki pa škodo pogosto opazijo šele, ko se na armaturni plošči prižge opozorilna lučka ali ko vozilo nepričakovano obstane. Ker so številni sodobni materiali izdelani iz rastlinskih vlaken in okolju prijaznejših sestavin, so lahko za kune celo privlačnejši kot starejši materiali.
Najbolj učinkovita zaščita se začne že pri objektu samem. Strokovnjaki priporočajo redne preglede ostrešja, napuščev in vseh odprtin, skozi katere bi lahko žival vstopila v notranjost. Problematično je tudi dejstvo, da kuna za prehod ne potrebuje velike odprtine in pogosto zadostuje že majhna špranja med posameznimi elementi ostrešja.
Posebno pozornost velja nameniti tudi hišam v gradnji, kjer so izolacijski materiali pogosto dlje časa izpostavljeni in nezaščiteni, pomembna pa je tudi urejena okolica, saj veje dreves, ki segajo do strehe, živali pogosto omogočajo enostaven dostop do podstrešja.

Na trgu je mogoče najti vrsto izdelkov, od ultrazvočnih naprav do različnih vonjav, ki naj bi kune odvračale od obiska, a kot je mogoče ugotoviti iz zapisov na spletu, so rezultati zelo različni. Nekatere živali lahko določeni zvoki ali vonjave za nekaj časa odvrnejo, vendar se kune pogosto hitro prilagodijo novim razmeram, zato takšne rešitve same po sebi redko predstavljajo trajno rešitev. Podobno velja tudi za domače recepte z eteričnimi olji, kisom ali pasjo dlako. Te v posameznih primerih sicer lahko pomagajo, vendar praviloma ne odpravijo vzroka težave.
Ko se kuna enkrat naseli na podstrešju, je najpomembnejše ugotoviti, po kateri poti vstopa v objekt. Šele ko smo prepričani, da živali ni več v notranjosti, lahko odprtino trajno zapremo.
Pri tem pa strokovnjaki opozarjajo na eno stvar; če v objektu ostanejo mladiči ali če vhod zapremo prezgodaj, lahko težavo nehote še povečamo. V zahtevnejših primerih je zato smiselno poiskati pomoč lovcev ali strokovnjakov za ravnanje z divjadjo, ki poznajo zakonite in humane načine odstranjevanja živali.