

V eni izmed skupin pasjeljubcev je bil objavljen zapis, ki je v zadnjih dneh dvignil veliko prahu. Tako gre:
»Živimo v večjem naselju na obrobju Ljubljane. V zadnjih nekaj mesecih smo opazili, da si je večina prebivalcev nalepila na svoje črne kante napis ‘ne meči pasjih iztrebkov’. V naselju nimamo niti enega občinskega koša. Torej ko se pes pokaka in poberem, moram nositi drek več kot kilometer v roki, da pridem nazaj do svoje hiše.«
Zakaj se torej ljudje odločajo za takšne nalepke, ali je pasje iztrebke sploh dovoljeno metati v črne zabojnike za odpadke in kje leži meja med zdravim razumom in kršitvijo pravil?
Razlogov je več — od povsem praktičnih do čustvenih in simbolnih.
1. Smrad in umazanija
Marsikdo se boji, da bodo pasji iztrebki povzročili neprijeten vonj ali umazanijo, še posebej v primeru, če se vrečka strga ali če je zabojnik postavljen neposredno na sonce. Kot je v komentarju zgornjega zapisa izpostavila ena od članic skupine, se kante za mešane odpadke odvažajo le enkrat na 14 dni, zato bi se lahko neprijeten vonj v njih obdržal.
Pasji iztrebki nikakor NE sodijo v smetnjak za biološke odpadke, saj niso primerni za kompostiranje.
2. Da se smetnjak ne napolni prehitro
V gospodinjstvu že tako ali tako nastaja veliko odpadkov, zato so številni prepričani, da dodajanje pasjih iztrebkov mimoidočih povzroči, da je kanta še hitreje polna in težja za odvoz.
3. Občutek zasebnosti in lastništva
Za mnoge je smetnjak del njihovega domačega dvorišča. Če nekdo drug odvrže iztrebke vanj, to razumejo kot poseg v njihovo zasebnost — podobno kot bi nekdo odložil vrečko s smetmi na prag hiše.
4. Nerazumevanje pravil
Veliko ljudi preprosto ne ve, da so pasji iztrebki (v zaprtih vrečkah) v večini slovenskih občin dovoljeni v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. Nalepko tako nalepijo, ker menijo, da gre za biološki odpadek — kar ni res.
5. Pasivno izražanje nejevolje
Včasih nalepka ni stvar higiene, temveč sporočilo skupnosti: »Ne bom ti dovolil, da uporabljaš moj koš.« Gre za tih protest, pogosto v naseljih, v katerih občina (še) ni uredila javnih košev za odlaganje pasjih iztrebkov.
Z vidika komunalnih pravil je stvar jasna: če pasjih iztrebkov ni mogoče odložiti v poseben koš za iztrebke, jih je dovoljeno odložiti v zabojnik za mešane komunalne odpadke, seveda v dobro zaprti vrečki. V Ljubljani to izrecno dovoljujejo smernice Mestne občine Ljubljana, enako pa določajo tudi odloki občin Celje, Mirna Peč, Izola in številnih drugih. Pasji iztrebki torej nikakor ne sodijo v smetnjak za bio odpadke, saj niso primerni za kompostiranje.

Najprej je treba razumeti, da smetnjak ni javen, tudi, če je postavljen na pločniku ali ob robu ulice. V tem primeru je namreč še vedno v lasti gospodinjstva, ki plačuje njegov odvoz, odlaganje tujih smeti v tuj smetnjak brez dovoljenja lastnika pa je pravno gledano poseg v zasebno lastnino. Pred roko zakona bi se takšno početje lahko obravnavalo podobno, kot bi nekomu vrgel vrečko smeti čez ograjo.
Če se lastnik smetnjaka pritoži ali če vrečke niso pravilno zaprte, lahko v takšnih primerih redar ukrepa zaradi motenja posesti ali onesnaževanja javne površine, v praksi pa redarji v primeru, da je zabojnik za odpadke postavljen ob javni poti na dan odvoza, ko so vsi pripravljeni za komunalno službo, običajno ne ukrepajo.
PREBERITE ŠE: Od bakterij do denarnih kazni — zakaj je pobiranje pasjih iztrebkov nujno
Kazni za nepravilno ravnanje so predpisane v občinskih odlokih in se nanašajo na nepobiranje iztrebkov in odlaganje vrečk v naravo. V Celju kazen za neodstranjene iztrebke znaša 80 €, ter še dodatnih 40 €, če lastnik pri sebi nima vrečke za pasje iztrebke. V Izoli vas lahko doleti globa med 50 € do 200 €, podobno tudi v drugih občinah.
Ali sploh veste, zakaj pobiramo iztrebke?
Pasji iztrebki niso le estetski problem, ampak lahko hitro postanejo tudi zdravstveni. Vsebujejo lahko bakterije, parazite in ličinke, ki onesnažujejo zemljo in podtalnico. Če se nepravilno odstranijo, se lahko z dežjem sperejo v kanalizacijo ali vodne vire, zato je ključno, da jih poberemo in odložimo pravilno.