

Ko pomislimo na klope in bolhe, večina lastnikov psov in mačk najprej pomisli na pomlad in poletje. Res je, da so topli meseci njihov glavni čas, vendar nevarnost ne izgine z začetkom jeseni – prav nasprotno, mnogi veterinarji opozarjajo, da je tveganje jeseni pogosto še večje.
Klopi in bolhe za preživetje potrebujejo vlago, zavetje in primerno temperaturo. Jesen s svojimi zmernimi temperaturami med 10 in 20 °C, pogostejšimi padavinami in gostejšo vegetacijo ustvari popolne pogoje za njihovo aktivnost. Po vročem poletju, ko lahko previsoke temperature zmanjšajo njihovo gibanje, se z jesenskimi dnevi spet aktivirajo. Odpadlo listje in visoka trava jim ponujata zavetje, kjer lahko dolgo čakajo na svojega gostitelja.
Klopi se zadržujejo v naravi – najraje v visoki travi, grmovju, na robovih gozdov in parkov, jeseni pa jih najdemo tudi pod odpadlim listjem, kjer imajo dovolj vlage in zavetja.
Bolhe so nekoliko drugačne: večinoma živijo v dlaki živali, kjer se hranijo, njihov življenjski cikel pa se nadaljuje v ležiščih, preprogah, avtomobilskih sedežih in oblazinjenem pohištvu. Zato jih lastniki pogosto opazijo šele, ko se pes ali mačka začne intenzivneje praskati.

Klopi so v Sloveniji znani prenašalci nevarnih bolezni, kot so lymska borelioza, anaplazmoza in babesioza. Te bolezni lahko prizadenejo tako živali kot ljudi, zato jih je nujno jemati resno. Bolhe so prav tako nadležni zajedavci – povzročajo srbečico, alergijske reakcije, pri večji okužbi pa lahko prenašajo tudi trakulje. Pri mlajših ali oslabljenih živalih lahko množična infestacija povzroči celo slabokrvnost.
Najbolj učinkovita zaščita je redna uporaba preventivnih sredstev. Veterinarji priporočajo ampule, ovratnice ali tablete, ki živali varujejo pred ugrizi klopov in bolhami. Zaščite ne smemo prekiniti poleti, temveč jo je smiselno nadaljevati do pozne jeseni, včasih celo skozi celo leto, če živimo na območju, kjer so paraziti prisotni vse leto.
Prav tako je pomembno, da po vsakem sprehodu psa ali mačko temeljito pregledamo. Klopi se najraje prisesajo na mesta, kjer je koža tanka – okoli ušes, na glavi, vratu in med prsti. Bolhe lahko prepoznamo po majhnih črnih pikicah v dlaki, ki so pravzaprav njihovi iztrebki.

Poleg tega moramo poskrbeti za čistočo domačega okolja. Redno pranje živalskih ležišč, sesanje preprog in oblazinjenega pohištva močno zmanjša možnost razmnoževanja bolh v stanovanju. Če živali pogosto vozimo z avtom, je dobro očistiti tudi avtomobilske prevleke.
Nenazadnje k zaščiti pripomore tudi splošno dobro počutje živali. Kakovostna prehrana, redna veterinarska oskrba in dobro delujoč imunski sistem pomagajo, da se ljubljenček lažje spopade z ugrizi in morebitnimi okužbami.
Katera območja v Sloveniji so najbolj ogrožena?
Slovenija je zaradi svoje lege in naravnih značilnosti eno izmed evropskih območij z največjo gostoto klopov. Najbolj ogrožena so gozdnata in travnata območja, zlasti na Gorenjskem, Koroškem, v Prekmurju in na Notranjskem, kjer so razmere za klope najbolj ugodne – veliko je vlage, senc in goste vegetacije. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi, najvišja prav na Gorenjskem in v severovzhodni Sloveniji, kjer vsako leto zabeležijo največ primerov lymske borelioze. Bolhe pa so razširjene po vsej državi, največ težav pa povzročajo v urbanih okoljih, kjer živali živijo na manjših površinah in se pogosto zadržujejo v zaprtih prostorih, kar olajša njihovo razmnoževanje.