Zimska sol, ki ubija: tragična zgodba psa, ki razkriva nevarnost, na katero lastniki pogosto pozabimo

Pozimi o soli razmišljamo predvsem kot o nujnem zlu, saj so brez nje pločniki in ceste nevarni, spolzki in neprehodni. A tam, kjer sol pomaga ljudem, lahko povzroča resne težave našim štirinožnim prijateljem. Psi so pozimi eni najbolj izpostavljenih prebivalcev urbanega okolja, posledice stika s soljo pa so lahko veliko hujše od razdraženih tačk.

Veterinarji in združenja za male živali že leta namreč opozarjajo, da sol in zlasti nekateri kemični nadomestki soli niso le dražeči, temveč lahko tudi strupeni. Žal se tega pogosto zavemo šele takrat, ko gre kaj hudo narobe.

Kot opozarjajo veterinarji, pozimi veliko grožnjo pasjemu zdravju predstavlja sol in solni nadomestki, ki topijo led. Foto Elizabeth Foster/Shutterstock

Boleča izkušnja: zgodba pasje lastnice s tragičnim koncem

Po družbenih omrežjih je pred leti zaokrožila pretresljiva zgodba lastnice mladega psa pasme cane corso, ki se je končala tragično. Zapis ni iskal krivca, temveč je želel opozoriti druge lastnike, kako zahrbtna je lahko nevarnost, ki jo večina jemlje za samoumevno.

Pes je bil star komaj deset mesecev, ko je decembra začel kazati prve znake slabega počutja. Bil je brezvoljen, ni imel apetita, občasno je jokal, lastniki pa sprva niso imeli občutka, da gre za kaj resnega. Prvi veterinarski pregledi so kazali na vnetje mehurja, zdravljenje z antibiotiki je stanje začasno izboljšalo, nato pa se je začelo počasno, a vztrajno poslabšanje.

To pozimi počne veliko psov – a veterinarji opozarjajo

Krvne preiskave so pokazale povišane vrednosti kreatinina in uree, ki kažejo na obremenjene ledvice. Kljub dodatnim pregledom in zdravljenju se je stanje slabšalo, pes je hujšal, izgubljal moč in bil na koncu urgentno hospitaliziran na kliniki Veterinarske fakultete v Ljubljani, kjer so potrdili diagnozo akutne odpovedi ledvic.

Kljub dializi, intenzivni oskrbi in izjemnim naporom veterinarjev se mladi pes ni več pobral. Šele po njegovi smrti so lastniki uspeli povezati koščke zgodbe.

Tukaj si objavo lahko preberete v celoti:

Skrita nevarnost: sol, ki ni “navadna” sol

Lastniki so ugotovili, da so se v zimskem času večkrat zadrževali na terasi kavarne, kjer so za raztapljanje ledu uporabljali bel granulat. Ta je vseboval več kot 50 odstotkov kalcijevega klorida, snovi, ki se pogosto uporablja namesto klasične soli, ker hitreje topi led.

Kot opozarjajo veterinarji, je kalcijev klorid za pse izjemno nevaren. Če ga pes zaužije – bodisi neposredno, bodisi posredno, denimo s snegom ali z lizanjem tačk – lahko povzroči razjede v ustni votlini, požiralniku in želodcu. V hujših primerih pride do neozdravljive okvare ledvic.

Pes iz zgodbe je oboževal sneg. Med igro ga je občasno tudi pojedel. Najverjetneje je prav na ta način v telo vnašal majhne količine granulatov, ki so se sčasoma seštevale v usodno poškodbo.

Kako sol vpliva na pse – in zakaj ni nevarna le za tačke

Večina lastnikov ob soli najprej pomisli na razpokane blazinice. Res je, da sol draži kožo, povzroča pekoč občutek, rdečino in razpoke, zaradi katerih pes liže tačke. A se s tem težava šele začne.

Ko pes liže razdražene tačke, sol in kemikalije dejansko zaužije. Po navedbah veterinarjev in mednarodnih združenj za male živali lahko to vodi v prebavne težave, bruhanje, drisko, v hujših primerih pa tudi v elektrolitska neravnovesja in poškodbe notranjih organov, predvsem ledvic.

Prvi znaki so pogosto neznačilni: pes je bolj utrujen, manj je, več pije ali čudno hodi. Prav zato se nevarnost pogosto spregleda ali pripiše nečemu drugemu.

Kdaj je premrzlo za sprehajanje psa? V mrazu pod –10 °C bodite posebej previdni

Kaj svetujejo veterinarji in združenja za male živali?

Veterinarska stroka je pri tem zelo jasna: najboljša zaščita je preventiva. Združenja za male živali in veterinarji opozarjajo, da lastniki ne smejo podcenjevati vpliva soli in kemičnih sredstev za taljenje ledu.

Zato je sprehode v času močnega soljenja smiselno prilagoditi, bolje pa se je tudi izogibati parkiriščem, pločnikom in terasam, kjer opazimo granulate ali bele sledi. Po vsakem zimskem sprehodu je priporočljivo psu tačke sprati z mlačno vodo in jih dobro osušiti, za dodatno zaščito pa lahko uporabimo tudi zaščitne balzame ali čevlje za pse, če jih ta sprejme.

Pasjim tačkam pozimi lahko pomagamo tudi s pravilno nego. Foto Pearl Photopix/Shutterstock

Če pes po sprehodu nenadoma kaže znake slabega počutja, bolečine, nenavadnega vedenja ali izgube apetita, veterinarji svetujejo, da z obiskom ambulante ne čakamo, saj je pri sumu na zaužitje soli ali kemikalij zgodnje ukrepanje ključno.