Medtem ko se temperature dvigajo, se Španija pripravlja še na eno žgoče poletje in gozdne požare, ki so v preteklem desetletju uničili 741 tisoč hektarov gozda. Na moč in pogostost požarov v tej državi vplivajo tako podnebne spremembe kot manjše število prebivalcev na podeželju. Tudi manjše število čred ovac in odsotnost drugih večjih rastlinojedcev prispevata svojo vžigalico k že tako vročim težavam.

V Španiji zato razmišljajo, da bi v naravno okolje vrnili evropskega bizona oziroma zobra, ki bi odstranjeval gosto podrastje in tako pomagal pri preprečevanju gozdnih požarov. Zobri, ki so v Španiji izumrli pred 10 tisoč leti, zdaj pa njihovo številno zaradi posebnih programov ponovno narašča, naj bi bili po mnenju nekaterih veterinarjev odgovor na vse težave. 1000 kilogramov težko govedo poje 30 kilogramov različne vegetacije, med drugim tudi grmovja, listov ipd.

»Z evropskim bizonom bi hitro vzpostavili biotsko raznovrstnost,« je za Guardian pojasnil direktor evropskega centra za zaščito bizonov Fernando Moran. »V gozdovih se bodo odprle jase in področja, ki so zdaj zaraščena z gostim podrastjem. S tem se bo znižalo tveganje za požare in hkrati omogočilo prosto gibanje določenih živalskih vrst,« je še dodal.

Zadnje divje zobre so v Evropi ustrelili leta 1919 (na Poljskem) in 1927 (v Rusiji). Preživelo je 50 zobrov, ki so bili v ujetništvu. Danes je njihovo število naraslo na 8400. V Španiji zobre vzgajajo v 18 centrih. V preteklih desetih letih se je njihovo število povečalo z 22 na 150.

Leta 2010 so zagnali prvi tovrstni projekt v Španiji in bizone spustili na 20 hektarjev veliko gozdnato področje. Živali so popasle podrastje in delo, ki sicer stane okoli 3000 evrov na hektar, opravile zastonj. Ker bizoni niso priznani kot ogrožena živalska vrsta v Španiji (domnevno, ker veljajo za izumrlo živalsko vrsto), centri, ki jih vzgajajo, niso deležni državne podpore, temveč živijo od prostovoljcev in donatorjev. Samo Poljska in Romunija financirata projekte, povezane z zobri.