Kostanja na Primorskem vse manj, redčijo ga tudi bolezni

21. 10. 2016 | Besedilo: K. Ž./STA

kostanj

Kostanj bo letos dozorel nekoliko kasneje kot običajno. Pridelovalci ga bodo začeli pobirati v tem tednu, po besedah enega od njih, Antona Peršiča ga bodo le redki nabrali več kot lani. Kostanja je vse manj zaradi opuščanja proizvodnje kot tudi bolezni, kot sta kostanjeva šiškarica in kostanjev rak.

Kostanjevi nasadi imajo dolgo življenjsko dobo, zato je propad vsakega kostanjevega drevesa lahko velika škoda. "Zato je treba začeti te kostanjeve nasade pravilno obnavljati, predvsem to velja v smislu obrezovanja, gnojenja, čiščenja podrasti," je na novinarski konferenci povedala specialistka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Mojca Rot.

Zato so se pojavili predlogi, da bi tako kot pred leti gojenje oljk in oljkarstvo začeli s posameznimi projekti pospeševati tudi pridelavo kostanja. Leta 2010 je Regijska razvojna agencija (RRA) za Severno Primorsko skupaj z obmejnimi pokrajinami v Italiji pripravila projekt za pospeševanje pridelave kostanja, vendar z njim niso bili uspešni.

Po besedah direktorja RRA za Severno Primorsko Črtomirja Špacapana sedaj pripravljajo nov projekt, s katerimi se bodo prijavili na razpis LAS, ki bo predvidoma objavljen novembra. "Druga priložnost za omenjeni projekt, če na tem ne bomo uspešni, pa bo v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo objavljen razpis za prijavo projektov Slovenija-Italija. K našemu projektu smo povabili tudi pridelovalce kostanja iz sosednjih občin v Sloveniji in Italiji ter hrvaške iz Lovrana," je še povedal Špacapan.

Po napadu kostanjeve šiškarice in kostanjevega raka so bila drevesa v nasadih na Goriškem močno prizadeta, je povedala Rotova. Za kostanjevo šiškarico je kriva osa šiškarica, ki povzroča tvorbo šišk na poganjkih in s tem močno prizadene letni prirast poganjkov in lesa, predvsem pa pridelek plodov. Množično se je na Goriškem začela pojavljati po letu 2005, zatirati pa jo je mogoče le z naravnimi sovražniki, posebno osico, ki ni živela v Sloveniji.

Leta 2012 je bil pripravljen načrt za naselitev te osice tudi v Sloveniji, vendar so morali pridobiti posebno dovoljenje za njeno naselitev, saj je to tujerodna žival. Leta 2015 so dovoljenje za njeno naselitev končno dobili, vendar je bila osica že naseljena tudi na Goriškem, saj je po predvidevanjih kmetijskih sadovnjakov k nam prišla iz sosednje Italije, tako kot osa šiškarica.

Kostanji so včasih prehranjevali cele družine, je povedal Peršič. Pred več desetletji je bilo na območju Oseka in Vitovelj na Goriškem ter Liga na območju Kanalskega Kolovrata precej nasadov, kjer so pridelovalci pobrali tudi več ton kostanja. Danes lahko pridelek ocenjujejo le na nekaj sto kilogramov, čeprav so ta območja primerna za pridelavo kostanja.

Zato je želja po obnovi kostanjevih nasadov razumljiva. Še pred ponovnim nasajevanjem dreves pa bo treba poskrbeti za sadike, ki jih trenutno v Sloveniji ni, pridelovalci pa si pomagajo z divjimi sadikami in njihovim kasnejšim cepljenjem.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE