Nad lubadarje v prihodnje tudi z droni

7. 10. 2016 | Besedilo: K. Ž./STA

lubadar, dron, podlubniki

Odbor DZ za kmetijstvo je danes razpravljal o problematiki lubadarja v gozdovih. Podlubniki so se namreč namnožili po žledolomu leta 2014, a resorni minister Dejan Židan pravi, da situacijo obvladujejo, v reševanje vlagajo precej naporov. Gozdarjem bo po novem pomagal tudi dron, ki bo iz zraka pomagal identificirati prizadeta območja.

Kot je poslancem pojasnil Židan, bo zavod za gozdove zdaj kot novo metodo poskusil uporabo dronov oz. brezpilotnih letalnikov. Dron sicer ne more opaziti lubadarja, lahko pa s termo kamero meri spremembo toplote ali obsega drevesa. "To je poizkus, če bo deloval, bodo pa droni leteli nad gozdovi," je poudaril minister, ki sicer zavrača namigovanja, da bomo zaradi lubarja ostali brez gozdov.

Prvi mož zavoda za gozdove Damjan Oražem je medtem pojasnil, da se trenutno za uporabo dronov dogovarjajo z ministrstvom za obrambo. Upa, da bodo do novembra droni že leteli nad gozdovi, kot testno območje je določeno območje Novega mesta. Gozdarji namreč za identifikacijo s tal izgubijo veliko časa, zato Oražem upa, da bo tehnologija z droni pomagala obrniti krivuljo okuženosti navzdol.

Židan, ki verjame, da gozdarji uspešno bijejo boj s podlubniki, je ob tem opozoril, da se je treba začeti pogovarjati o tem, kako se bomo prilagodili na spremembo klime. Podnebje se namreč spreminja, to pa pomeni, da se spreminja okolje okoli nas, posledično s tem tudi bolezni, ki grozijo gozdu.

Delež smrekovega gozda v celotnem kolaču gozda dosega okoli 30 odstotkov, kar je po ministrovi oceni slabo. "Tudi če ne bi bilo lubadarja, se bo struktura gozda spremenila. Bistveno manj bo smrek," je poudaril.

Letos bomo sicer pri poseku po ministrovih pojasnilih dosegli vrh - kot kaže, bo namreč letos zaradi napada podlubnikov posekanih dva milijona kubičnih metrov lesa. "Toliko je letni prirast smreke v Sloveniji," je pomiril Židan in poudaril, da zaradi večjega poseka ne bomo brez smrek.

Septembra so sicer v gozdovih zaznali, da se krivulja obrnila navzdol - ugotovili so za 30 odstotkov manj napadenih dreves kot septembra lani. Drevesa se sekajo, kupci za les so, gozdarji so na terenu in si prizadevajo za uspešno sanacijo - po trenutnih prognozah bi moralo biti že v naslednjem letu bolje, je še dejal Židan.

Da je 30-odstotni delež smreke v naših gozdovih previsok, je opozoril tudi Oražem in dodal, da se je sicer ta delež v zadnjih treh letih znižal z 32 odstotkov. V napadu lubadarja vidi priložnost za slovenski gozd, posledica bo namreč uravnotežene razmere razvojnih faz v gozdu.

"Imeli bomo drevesne vrste, ki bodo bolj ustrezala rastišču. Smreka je bila v preteklosti posajena na rastišče, kamor ne sodi. Imeli bomo bolj uravnotežen gozd," je poudaril Oražem, ki je potrdil ministrova pojasnila, da se bodo razmere prihodnje leto izboljšale.

Kot je še zagotovil Oražem, situacijo z lubadarjem obvladujejo, postopna obnova gozda, kar poteka zdaj, je racionalna. Letos bo saniranih in odkazanih približno 60 odstotkov lubadark, kar je po njegovi oceni realno.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti verjame, da imamo v Sloveniji strokovnjake na področju gozdarstva, ki vedo, kaj počnejo. Tako žledolom kot lubadar sta po njegovi oceni še en pokazatelj, kako strateško pomembno je, da imamo v takšnem ekosistemu, kot je v Sloveniji, vse elemente gozdnolesne verige doma.

Razpravo o razsežnosti škode, ki jo povzročajo podlubniki, so sicer zahtevali v poslanski skupini NSi. Kot je ob predstavitvi zahteve za sklic seje dejala Iva Dimic, nam "gozdovi umirajo pred očmi".

Širjenje podlubnikov je zaznano tako v saniranih kot nesaniranih gozdovih, v zasebnih in državnih gozdovih. "Pomembno je, da se poišče rešitve za to naravno nesrečo," je izpostavila in pojasnila, da strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi nastala škoda že presegala 100 milijonov evrov.

Odbor sicer ni podprl sklepov, ki so jih predlagali v NSi: med drugim, da bi se prizadetim lastnikom gozdov omogočilo brezplačne sadike za nego in zasaditev še letos in da bi se pri izračunu katastrskega dohodka upoštevalo olajšavo, ki bi bila odvisna od stopnje prizadetosti gozdnih parcel.

Je pa odbor podprl sklepa poslancev koalicije. Prvi govori o tem, da posebna skupina, ki pretresa predloge za obvladovanje podlubnikov v gozdovih, pripravi poročilo o preseku stanja in ga posreduje odboru, drugi pa o krepitvi gozdnolesne verige.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE