20. 2. 2017 | Besedilo: J. B.
Barvita predstava brstenja
20. 2. 2017 | Besedilo: J. B.
Čeprav je v zadnjih dneh februarsko sonce premagalo megleno in sivo nebo in sredi dneva že preizkušalo moč svojih žarkov, se nam med sprehodi v naravo zdi pokrajina še vedno zastrta z monokromatsko kopreno. Vendar barve ne spijo več za vsakogar in ne povsod. Tisti, ki se vejicam grmov in drevesnim poganjkom približajo iz oči v oči, bodo v prihodnjih dneh in tednih nagrajeni s podobami življenja v malem! Brsti olesenelih okrasnih in sadnih rastlin bodo vsak hip oživeli, se začeli debeliti in iz dneva v dan drzneje lišpali svoja lička z barvami. Vsaka vrsta ima svojo barvno lestvico in svoj slog, o čemer lepo priča že naša naslovna fotografija. Ko se enkrat začne, gre zelo hitro.
Ni naključje, da besedi brst in brstenje tako radi uporabljamo tudi v prenesenih pomenih, ko gre za vsakršno prebujanje – čutov ali rodovitnosti, tako v fantih in dekletih kot v družbi. Da je brst zasnova življenja v malem, nismo napisali po naključju, podobno pravimo tudi za semena, ki so embrio življenja. V bunčicah, ki pri rastlinah predstavljajo brste, so namreč jasno razvidni nastavki organov (listov, stebla, korenin, pri cvetnih brstih tudi cvetov) in tkiv, posebej prevajalnih, po katerih tečejo življenjski sokovi. Ko so brsti še drobni, nam to nazorno pokaže povečava mikroskopa, pri že nabreklem brstu okrasnih in sadnih dreves pa to vidimo tudi s prostim očesom, če z ostrim nožem brst podolžno prerežemo. To, da je brst zasnova rastline v malem, izkoriščamo tudi s cepljenjem, ko na zgornjo odrezano ploskev spodnjega, koreninskega dela ene rastline fiksiramo odrezan brst (ali poganjek z brstom) druge rastline.
Pozimi brsti spijo in ker so tesno zaščiteni z voskastimi luskolisti, jih mraz ne prizadene. Na pomlad, ko se začnejo debeliti, lahko jasno opazimo razliko med tistimi, iz katerih bo nastal list ali nov poganjek, in tistimi, iz katerih se bodo razvili eden ali več cvetov. Slednji so namreč veliko bolj okrogli in nabiti. Če trd zimski mraz za brste ne pomeni nevarnosti, pa so pozebe spomladi, ko se v cvetnih brstih razvijajo plodnice, lahko usodne za pridelek – v primeru, da gre za sadno drevje. Toda za brste je vsaj toliko kot to, kako se bodi prebili skozi pomlad, odločilno, kaj se je z njimi dogajalo v preteklem letu. Tako je denimo narava pri jablani že lani julija naredila zasnove cvetnih brstov, nekoliko prej je bilo odločeno pri breskvah in marelicah in še prej pri grmastem jagodičevju. Pri sadnem drevesu je zato odločilno, kako v tem času skrbimo zanj, kako je prehranjeno, koliko ga izčrpujemo s številom plodov, ki smo jih po oploditvi pustili na krošnji itd.
Med najurnejšimi pri oblikovanju cvetnih brstov pa je kraljica med okrasnimi drevesi, magnolija, ki jih začne oblikovati praktično takoj potem, ko nam v drugi polovici marca naredi cvetočo predstavo. Zato pa so njeni žametni brsti že vso zimo tako veliki in gizdavi.
