21. 4. 2017 | Besedilo: K. Ž./STA
Posadili 1300 novih lip za čebeljo pašo
21. 4. 2017 | Besedilo: K. Ž./STA
Čebelarska zveza Slovenije je ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije ter Semenarne Ljubljana šolam in vrtcem podarila 1300 sadik lip in zavojčkov sončnic. "Akcija je zelo pozitivno sprejeta, saj med učitelji in otroci spodbujamo zavest in razmišljanje o ohranjanju narave," menijo čebelarji.
S saditvijo lip pridobijo tudi čebele možnost paše, saj ima lipa poleg svojih drugih kvalitet tudi medonosno vlogo, še dodajajo čebelarji. Akcijo delitve sadik lip Čebelarske zveze Slovenije so podprli na Zavodu za gozdove Slovenije v okviru projekta Eco Karst. "Verjamemo, da je prav izobraževanje in povezovanje preko lokalnih aktivnosti ključno za dolgoročni učinek projekta," so poudarili v zavodu.
Sadike lip so pred Čebelarskim centrom na Brdu pri Lukovici v okviru rednega letnega občnega zbora slovenskih čebelarjev razdelili v začetku aprila. Poleg sadik pa so čebelarji podarili še zavojčke semen sončnic, ki jih je zagotovila Semenarna Ljubljana.
Sadike in semena so prevzeli čebelarji iz večine čebelarskih društev po Sloveniji in jih dostavili vsem osnovnim šolam in vrtcem da jih posadijo. "Ko otroške roke posadijo v zemljo drevo, se zgodi pomemben premik k spoznanju, da smo vsi del našega planeta ter da vsakdo lahko z majhnimi koraki prispeva k boljšemu jutri," so še dodali čebelarji.
Eco Karst je projekt, ki traja dve leti in pol ter je vreden 2,3 milijona evrov in sofinanciran iz skladov EU. Gre za čezmejni projekt Donavske regije, ki povezuje 12 partnerjev iz devetih držav.
Glavni cilj projekta Eco Karst je razviti načine delovanja za ohranjanje narave in hkrati za spodbujanje lokalnega podjetništva. Akcija delitve sadik medonosnih rastlin je bila prva izmed mnogih akcij, ki je bila izvedena v skladu s tem ciljem, sledile pa ji bodo še mnoge druge, saj si projekt prizadeva razvita orodja testirati v praksi na sedmih pilotnih območjih po Evropi. V Sloveniji bo testno območje Notranjski regijski park.
Lipa pa je simbolno drevo slovenstva, življenjske moči, pravičnosti in trdoživosti. Vaške lipe so bile skozi tisočletja sajene v središča vasi. Pod vaško lipo so ljudje radi zapeli, zaplesali in se poveselili. Lipov list se pojavlja na vladarskih pečatih že od 8. stoletja dalje in kaže na simbolni pomen pravičnosti. Tako pri nas v Sloveniji kot v Evropi so lipe med najdebelejšimi drevesi. V Sloveniji rasteta dve vrsti lip - velikolistna lipa (Tilia plathyphyllos) in malolistna lipa ali lipovec (Tilia cordata).
Lipe so pomembne medonosne rastline, saj so ene prvih, ki v nižinah cvetijo že v začetku junija. Lipa ugodno vpliva na gozdna tla ter prispeva k estetski funkciji gozda, posamezna drevesa in lipovi drevoredi pa so tudi kulturnega pomena in dajejo značilen pogled na kulturno krajino.
Čebelarska zveza Slovenije upa, da bodo lipe ob šolah in vrtcih dobro rasle ter otroke spominjale na lepoto in moč ter pomembnost sobivanja človeka in narave.