Izboljšava sorte prinaša morebitne nove barve rastline, enostavne ali vrstnate cvetove, obarvanost listov, redkeje tudi razrast rast­lin, in kar je najpomembnejše: novost. Velikokrat se pojavljajo vprašanja, kaj je to leto moderno. Pri oblikovanju zasaditev s trajnicami lahko z gotovostjo trdimo, da so take zasaditve brezčasne, umirjene in privlačne. Katere rastline saditi kam in v kakšni kombinaciji, je odvisno od tega, kakšen koncept vrtnega oblikovanja uporabimo in kakšen učinek želimo doseči.

Moderno ali naravno?

V futurističnih zasaditvah prevladuje kombinacija zastirk in drugih neživih elementov ter vrtnih skulptur na eni strani in izbranih, največkrat manj cvetočih rastlin na drugi. Tak način oblikovanja se uveljavlja že več let, na terenu pa ugotavljamo, da gre zgolj za dopolnitev arhitekturnih presežkov stavb. V takih zasaditvah trajnice sadimo točkovno in mestoma. Do veljave pridejo soliterne zasaditve, raznolikost rastlin pa je manjša.

Povsem drugačen in že uveljavljen način zasaditev, ki prinaša popestritev in pašo za oči, pa so nekoliko bolj divje zasaditve, kjer imamo več raznolikih rastlin. Še vedno se znotraj tega načina lahko opredelimo, ali bomo sadili eno vrsto oz. sorto v večjo skupino in ob tej zasadili drugo vrsto rastlin prav tako v skupino ali pa bomo sadili mešano oziroma po načelu cvetočega travnika. Sajenje v skupine pomeni zlasti za vrtoljubce precej preprosto izvedbo zasaditve po načrtu in pri umeščanju rastlin na gredo ni posebnosti. Pri cvetočem travniku pa zasaditvenega načrta ni treba izdelati, določiti moramo zgolj površino, je pa umeščanje na gredo bolj dolgotrajno in zahteva več znanja o razrasti posamezne rastline.

Naravne zasaditve

Pri divjih zasaditvah posnemamo naravo. Rastline združujemo po podobnih lastnostih, večkrat ustvarjamo kontraste med robustnim videzom ene in nežno prefinjenostjo druge vrste. Ni toliko pomembno, ali zasajamo v skupine ali trajnice mešamo, le poglobiti se moramo v vsako rastlino posebej in izbrati kombinacijo, kot bi jo videli na naravnem rastišču. Ogrodje take zasaditve je lahko več vrst trav, ki delujejo nežno, spredaj pa posadimo trajnice, ki izstopajo s cvetjem v visokem poletju, ko pridejo trave do veljave, pred tem pa nekaj rastlin za spomladansko cvetenje. Nikakor ne smemo pozabiti, da naj bo greda privlačna tudi pozimi, za kar lahko uporabimo zimzelene zelnate trajnice, na primer različne sorte bergenij (Bergenia cordifolia), grenikov (Iberis sempervirens), liriopo (Liriope muscari), plahtico (Alchemilla mollis), širok nabor zimzelenih rastlin najdemo tudi pri nageljčkih (Dianthus sp.) in vseh sortah orientalskih telohov (Helleborus orientalis) ter sivk (Lavandula angustifolia in L. intermedia), timijanov (Thymus sp.) in še bi lahko naštevali. Za jesensko cvetenje ne moremo mimo jesenskih aster, vetrnic (Anemone japonica) in dobro poznanih visokih homulic (Sedum telephium in S. spectabile) v več različnih sortah. Če si želimo pravo divjino na vrtu, pa posegamo po slovenskih avtohtonih, domorodnih vrstah rastlin, katerih sortiment je zelo obširen, saj na njem najdemo vsaj 200 izbranih vrst in sort rastlin. Pri tem velja omeniti gladki mleček (Euphorbia nicaeensis), ki odlično prenaša sušo, uporaben pa je tudi kot atraktivna soliterna rastlina. Zaradi boljšega videza zasaditve je priporočljivo gostejše sajenje brez zastirke. Pri naravnih zasaditvah je posebna prednost tudi nizek strošek vzdrževanja. Praviloma se bodo rastline, če smo načrtovali pravilno, v dveh rastnih sezonah dovolj razrasle, da bodo pokrile tla pod sabo, zato bo večja skrb za okopavanje in pletev potrebna samo v vmesni fazi razrasti.

Nove sorte

Na trgu najdemo obilico novih sort, ki prihajajo iz uvoza. Morda je njihova nova barva ali lastnost resda dober argument, da jih vključimo v zasaditev, vendar ravnajmo previdno. Ni nujno, da bo nova sorta zmožna preživeti v našem podnebju ali da bo ohranila nove sortne lastnosti tudi v prihodnjih letih. Velikokrat se namreč zgodi, da izgubi na primer barvo listov in po nekaj letih imamo na vrtu osnovno vrsto te rastline. Pri novih sortah je dobro, da preden zasadimo večjo količino rastlin, naredimo preizkus z nakupom nekaj sadik in počakamo nekaj sezon, da se izkaže, ali so res odporne in ohranjajo svojo prvobitnost. Veliko pa je tudi tujerodnih in močno ekspanzivnih vrst rastlin, ki nikakor ne sodijo v naše okolje, saj izpodrivajo domorodne in z nekontrolirano setvijo rušijo naravno ravnovesje.

Kakovost sadik je zelo pomembna

Če rastlin ne bomo presajali z že obstoječih gred na domačem vrtu in jih bomo kupili, je zelo pomembna kakovost sadik. V vrtnih centrih najdemo rastline, ki so v tem času bujne razrasti, polne cvetov in velikokrat vzgojene v optimalnih razmerah – to je v rastlinjakih. Tam imajo vseskozi dovolj vlage, dognojujejo jih z mineralnimi gnojili, ne­ugodni vremenski pojavi, kot so močan veter, dež ali toča, pa so jih prihranjeni. Marsikdo je potem, ko zasadi takšno sadiko, razočaran, saj na gredah ni idealnih razmer. Narava tako selekcionira. Zato naj ne bosta vedno cena in trenutni videz rastline razlog za nakup. Sadike, ki so vzgojene na prostem in v skromnih razmerah (navadni vrtni zemlji), so gotovo najboljša izbira. Res niso bujno razraščene, imajo pa dobro razvit koreninski sistem in vajene so neusmiljenih vremenskih pojavov. Takšne se bodo hitreje in lažje vrasle, odlično preživele prvo zimo ter tako upravičile ime trajnice.