Prostor okoli hiše ali na vrtu, na katerem nameravamo urediti trato, mora imeti vsaj 40 centimetrov kakovostne podlage. Ni redkost, da postane okolica novogradnje odlagališče neuporabljenega gradbenega materiala, zaradi česar so pozneje prizadeta tako drevesa kot travna ruša, na takih mestih je pogosto tudi zastajanje vode.

Travne bilke so rastline, ki imajo rade red­no zalivanje, humozen, zračen substrat in dobro razmerje med vodo in zrakom v tleh. Spodnje plasti nasutja naj bodo zato dovolj porozne in odcedne, da lahko ob deževju vsa voda nemoteno in čimprej odteče in ne poplavi zelenice. Na peščenem terenu lahko dodamo zgolj vrhnjo plast kakovostne prsti, na težjem ilovnatem je priporočljivo izdelati drenažo s posebnimi cevmi. Zastajanje vode bo največ nevšečnosti povzročilo na senčnih predelih vrta. Na delih, ki potrebujejo drenažo, najprej položimo cevi, šele nato navozimo zemljo in jo poravnamo. Kjer voda ne zastaja pretirano, zadostuje zemlja, ki vsebuje določen del peska. Navadno uporabimo kremenovo mivko, ki je primerna predvsem zato, ker se ne sprijema.

Pred sejanjem tla obdelamo do globine 20 centimetrov, pognojimo z mineralnimi gnojili (zlasti fosfor in kalij) in organskimi gnojili (kompost) ter prebranamo do grudičaste strukture. Če se priprave lotimo že jeseni, so tla spomladi primerno uležana. Če se tega lotimo pred setvijo, jih moramo tudi povaljati.

Za setev nove trate je primeren čas od srede aprila do srede maja in od konca avgusta do srede oktobra, če je jesen topla. Travno seme spomladi najhitreje kali, ko se temperature tudi ponoči dvignejo do okoli 10 ˚C. Takrat vznikne v desetih dneh. Spomladi s setvijo ne kaže odlašati predolgo, da se izognemo poletnim sušam in visokim temperaturam.

Travno mešanico izberemo glede na lego (sončno ali senčno), vrsto tal (lahka, peščena ali težka ilovnata tla) in tudi glede na namen zelenice. Za sušne lege so namenjene vrste in sorte trav, ki bolje prenašajo visoke temperature, pomanjkanje vode in močnejše sončno obsevanje, za rekreacijske površine takšne, ki dobro prenašajo hojo in obremenitve, se hitro obnavljajo po poškodbah in ustvarjajo gosto rušo, medtem ko so za parke namenjene mešanice, ki bodo manj intenzivno oskrbovane. Značilnost univerzalnih mešanic je, da so manj zahtevne za vzdrževanje. Sicer pa so v njih semena trav, ki izhajajo iz narave. Najbolj so zastopane požlahtnjene nizke vrste: trpežna ljuljka, rdeča šopasta bilnica, rdeča vrežasta bilnica, travniška latovka, navadna šopulja in gozdna latovka.

Setev mora biti čim bolj enakomerna. Ker pa je seme nekaterih trav zelo drobno, je to težko doseči. Pomagamo si lahko tako, da semenu primešamo mivko. Na kvadratni meter posejemo od 30 do 35 gramov semena.

Nato potrosimo še gnojila, ki vsebujejo dušik, in površino previdno pregrabimo. Nazadnje pride na vrsto valjanje s posebnim valjarjem, ki ima na obodu čepe, da seme potisnejo v zemljo, kar je pogoj za dober vznik in nadaljnjo rast. Mnogi sicer uporabijo za valjanje kar betonsko cev. Potem površino dobro zalijemo z nežnim in razpršenim curkom vode.

Prazna mesta na obstoječi zelenici, kjer moramo travo dosejati, najprej okopljemo, dodamo kompost in mineralno gnojilo (fosfor, kalij, dušik), pregrabimo in povaljamo. Za dosejavanje je zelo priročno travno seme z oblogo, ki ga varuje in mu zagotavlja hranila za hitro kalitev. Po setvi površino spet povaljamo, na koncu pa še zalijemo. Poskrbimo, da je vrhnji sloj vedno primerno vlažen. V toplem vremenu že po enem tednu opazimo nežne zelene bilke.

Če se odločimo za polaganje vzgojene travne ruše, lahko to naredimo v kateremkoli delu leta, razen v snegu, ob globoki zmrzali. Priporočljivo se je izogniti tudi najbolj vročim poletnim tednom. S tem načinom zatravitve si resda prihranimo čas in nevšečnosti s plevelom, podlago pa moramo ravno tako pozorno pripraviti. Postopek priprave tal je enak kot pri setvi.

Ko je površina fino poravnana, jo povaljamo. Na tako osnovo polagamo travne preproge. Navadno so trakovi veliki pol kvadratnega metra in, odvisno od vlage, težki med 6 do 10 kg, debelina pa se giblje od 2 do 3 cm.

Glavna prednost tega načina je, da imamo že po nekaj dneh gosto travno rušo, po kateri lahko hodimo. Paziti moramo predvsem, da na začetku dovolj zalivamo, da se korenine vrastejo v podlago. Izredno pomembno pa je prvo zalivanje. Zaliti moramo tako, da voda tako rekoč stoji na novo položeni trati, kar, izraženo v litrih, pomeni krepkih 20 litrov na kvadratni meter. Z obilnim prvim zalivanjem omogočimo, da dobi koreninski sistem dobro povezavo z zemljo.

Zalivanje

Pogosto se sprašujemo, koliko vode potrebuje trata. Količina se giblje med osmimi in 12 litri na kvadratni meter. Zalivanje prilagodimo letnemu času, količini naravnih padavin, kakovosti zemljine in rasti trave. Če je vlage preveč, moramo na to misliti že pri pripravi terena, po potrebi z ustrezno drenažo. Veliko pa lahko naredimo v sušnih obdobjih, še posebno poleti, ko zaradi sončne pripeke in visokih temperatur iz travne ruše vsak dan izhlapi v ozračje tudi do šest litrov vode. Namakamo lahko z namakalnim sistemom, pri katerem lahko zelo natančno odmerjamo količino vode. Pri ročnem zalivanju imamo z izračunom več težav. Da ugotovimo pravo količino, si pomagamo s preprosto zvijačo. Z vrtno cevjo, ki jo imamo običajno na razpolago, desetlitrsko zalivalko napolnimo v 40 do 50 sekundah. Kvadratni meter trate je dovolj zalit v slabi minuti, torej bomo za zalivanje 60 kvadratnih metrov trate porabili kar okroglo uro.

Najbolje je zalivati dvakrat do trikrat na teden, pri čemer porabimo zgoraj priporočeno količino vode, pri tedenskem zalivanju pa je treba kvadratni meter namočiti globlje, tj. zgornjih od 15 do 20 centimetrov, za kar potrebujemo okrog 20 litrov vode. Tako dosežemo, da trava naredi globlje korenine, zaradi česar je bolj odporna na sušni in vročinski stres. Seveda je poleti priporočljivo zalivati zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se spustijo temperature zraka in se tudi tla ohladijo. Tako sproti izhlapi manj vode, kapljice pa ne morejo povzročiti sončnih ožigov na travnih bilkah.

PREBERITE ŠE:

Kosilnice: Izbor najbolj 
odvisen od terena

Kosilnice na nitko: Pomembno je izbrati pravo

Reševanje trate ali kako gre to pri nas