Zadnja leta smernice narekujejo sajenje rastlin, ki so preproste za vzdrževanje in imajo poleg okrasne še dodatno vrednost, kot so vonj, užitnost ali korist za sosednje rastline. Poleg vedno novih sort so v uporabi tudi tradicionalne in avtohtone vrste. Trendovsko je sajenje v vertikalo in velike posode. Neodvisno od tega, kakšne rastline izberemo, je prav upoštevati okolje, kamor jih bomo umestili, in sestaviti primerne barvne kombinacije.

Izbor barv

Tople barve, kot so rdeča, oranžna in rumena, dajo živahnost, a preveč rdeče lahko deluje tudi agresivno. Zato k tem barvam dodajamo veliko strukturnih listnatih rastlin, ki omilijo živahnost, a hkrati poudarijo barvitost. K rdečemu in oranžnemu cvetju se odlično podajo razne sorte okrasnih kopriv, sladkega krompirja in deteljic.

Hladne barve, kot sta vijoličasta in modra, delujejo umirjeno, svežino jima doda bela, nekaj več življenja pa rumene cvetlice. Rož­nata deluje nežno, zasanjano, a tudi k njej se odlično podajo rastline z listi v svetlo zelenih odtenkih, kot je pijavčnica, ali sladki krompir v čokoladni barvi. Izbiro barvne kombinacije in vrste rastlin narekujejo lega, arhitektura in barva ozadja. Pri svetlem ozadju se lažje poigravamo in kombiniramo različne variante, močnejše barve ozadja narekujejo mirnejše kombinacije v skladnih barvnih tonih. Za pravo skladnost je dobro, da je vsaj ena rastlina v barvi fasade ali ograje. Druge prilagajamo tej. Dobro je upoštevati pravilo manj je več – manjše število skladnih barv naredi močnejši učinek.

Razgibanost dosežemo z uporabo različnih oblik rasti ter velikosti listov in cvetov. Čipkasti cvetovi mlečka v kombinaciji s temno barvo petunije ali koprive z velikimi listi pridejo še bolj do veljave. Ravno tako temni nacepljeni sladki krompir odlično poudari lepoto oranžno cvetočih begonij ali milijonskih zvončkov. Škrlatni žajbelj je čudovito ozadje za rožnato pelargonijo ali bakopo. Če želimo nekaj posebnega, »odbitega«, sklad­nim barvam dodamo rastlino, ki je popolnoma zunaj konteksta po rasti ali barvi.

Tudi lončnicam poleti prija, da jih postavimo na prosto. Zakaj jih ne bi uporabili kar v kombinacijah za balkone? Ni potrebno presajanje. Le z loncem jih postavimo med korita ali manjše kar v korito, vedno upoštevajoč njihove zahteve in dejstvo, da so bile dolgo v zavarovanem zaprtem prostoru, zato jih raje postavimo v senco ali polsenco. Košata difenbahija ali nežne praproti bodo odlične spremljevalke rastlin v senci. Pisanolistni kaladij je lahko nosilna rastlina, ki bo na senčnem mestu žarela ob pijavčnici, begoniji ali fuksiji.

Kot nosilno rastlino lahko izberemo tudi poleti cvetočo čebulnico ali zelenjavo. Za vzdrževanje pa bo najpreprostejša zasaditev samih listnatih rastlin v različnih barvnih odtenkih. Ta za zdravo in bujno rast ne potrebuje nič čiščenja, le redno gnojenje z gnojilom za liste, ki vsebuje dodane vitamine in alge.

Sajenje

Če imamo dekorativno ograjo ali lepe lonce, posadimo rastline z obliko rasti, ki ne bo zakrivala detajlov. Izberemo rahlo pokončne in malo viseče rastline. V posodi brez vodne rezerve obvezno naredimo drenažni sloj iz sipkega materiala, kot so drobni kamenčki, sekanci, glinopor, vulkanski drobir ipd. Povrhu položimo vrtni filc ali flis, šele nanj pa natresemo kakovosten substrat. Ta mora rastlinam dajati oporo, biti brez povzročiteljev bolezni in škodljivcev, zadrževati mora dovolj vlage, vendar biti odceden in zračen ter seveda bogat s hranili. Če kombiniramo zelišča in zelenjavo, pri katerih ne pričakujemo cvetenja, lahko uporabimo vrtno zemljo. Rastline pred sajenjem razporedimo v posodi, nežno izlončimo, postavimo na stalno mesto in zagrnemo ter rahlo pritisnemo substrat okoli njih.

Katere rastline izbrati?

Vodilna rastlina naj bo preizkušena in trpežna. Poleg tradicionalnih pelargonij, tako visečih kot pokončnih ali dišečih, so za sončno lego hvaležne bolivijske begonije in različice z zvončastimi cvetovi v različnih odtenkih. Dodajmo dišavnice: timijan, sivko, žajbelj, viseči rožmarin, baziliko, nepravo vaniljo, ali listnate, kot so afriški smilj, grenkuljica, hojhere, dihondre ipd. Kombinacijo zapolnimo še z drobno cvetočimi, kot so mleček, bidens, verbena, lantana ali skevola. Višino na sončni legi bodo odlično poudarile gavre, perjanke, salvije in podobno.

Na senčni legi so največkrat vodilne fuksije ali gomoljne begonije. K njim dodamo tradicionalne tradeskancije, koprive, sladki krompir, deteljice in pijavčnice. Ob kuhinjskem oknu je vedno dobrodošlo korito ali lonec z dišavnicami, ki jih najpogosteje uporabljamo. Na sončno lego lahko skupaj posadimo: peteršilj, baziliko, timijan, rožmarin, origano, olivno zel, pehtran. V koritih in obešankah nam bodo odlično uspevale jagode in solatnice. K jagodam posadimo še drobnjak in novozelandsko špinačo. Blitvo kombiniramo z žajbljem in verbeno, kumare s peteršiljem, ognjičem, nizkim fižolom, solato, borečem in sončnicami. Paradižniku damo v sosedstvo baziliko, zeleno, kapucinko, rožmarin, timijan.

Za dobro rast in zdrave zasaditve iz zelenjave, dišavnic in cvetlic redno krepimo in zalivamo s kakovostnim tekočim gnojilom iz morskih alg. Z užitnimi rastlinami bosta naš balkon ali terasa dobila dodano vrednost, mi pa še večje veselje do vrtnarjenja.