Na treh znamkah v polah po 25 znamk so prikazane lekarniška roža, snežniška gartroža in rumena Banksina vrtnica. Na znamki v bloku pa je upodobljena vrtnica 'Prešeren', prva uradno registrirana sorta, nastala na slovenskih tleh. Tako kot druge priložnostne znamke Pošte Slovenije bodo tudi tokratne vrtnične naprodaj eno leto od datuma izida, torej do 17. marca 2018. Njihova vrednost je od 0,97 do 1,26 evra, da pokrivajo prenos pisem različne teže in različnih storitev v skladu z veljavnimi poštnimi ceniki.

Avtorica motivov vseh štiri znamk je oblikovalka Maja Tomažič, ki jo poznamo po oblikovalskem delu v škofjeloški tovarni Odeja, zdaj pa se v svojem studiu posveča tudi digitalni, vektorski in bitni ilustraciji. Tudi serija znamk Vrtnice je nastala tako. Ena znamka je namreč kombinacija različnih tehnik, obdelanih in izrezanih elementov iz fotografij ter dodanih vektorskih elementov, ustvarjenih z miško in risanjem z digitalnim peresom po grafični tablici. »Na koncu pridem do zelo kompleksne in pravzaprav neponovljive kompozicije. Jaz to imenujem mešana tehnika na moderen način,« je svoj način dela pojasnila Maja Tomažič.

In zakaj prav te štiri vrtnice?

Izbor nam je razložil Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok, po stroki dendrolog in eden najboljših poznavalcev vrtnic v Sloveniji.

Lekarniška roža, Rosa gallica officinalis, je edina sorta vrtnic, ki je v zahodni Evropi preživela kulturno razdejanje po koncu antike. Ker je bila v srednjem veku tako rekoč edina rdeča vrtnica na vrtovih, jo lahko prepoznamo v prvi slovenski ljubezenski pesmi. V Turjaškem rokopisu iz 14. ali 15. stoletja je ohranjen stih: »Rasi in lubi me, luba moja gartroža rumena.« Rumena pomeni v jeziku 15. stoletja rdečo barvo. Ilustracija lekarniške rože je del zapuščine J. V. Valvasorja. Iz njegovih poročil vemo, da je v 17. stoletju na Kranjskem že obstajala bogata zbirka vrtnic.

Vrt ob gradu Snežnik je bil še v začetku 20. stoletja med domačini znan po »vrtnici velikanki«. Po drugi vojni so vse vrtnice ob gradu propadle. Leta 2008 je sedanja oskrbnica našla vrtnico pri gospe, ki jo je ob poroki prinesla iz domače vasi. Doma jo je kot dekle dobila od nekdanjega grajskega vrtnarja, ki je za primerek zadnje snežniške gartrože skrbel na svojem vrtu. Najdena vrtnica je dobila ime 'Snežniška'. Uvrščamo jo med bele rože (Rosa × alba), po po­izvedbah v Nemčiji pa izvorna sorta ni več ohranjena.

Na Obali in Goriškem cvetijo vrtnice, ki v notranjosti Slovenije ne preživijo. Najslavnejša sredozemska vrtnica pri nas je rumena Banksina vrtnica (Rosa banksiae 'Lutea') ob hotelu Palace v Portorožu. Tam prerašča veliko pergolo, njeno steblo pa dosega 25 cm premera. Cveti že konec aprila.

Vrtnica 'Prešeren' je prva slovenska vrt­nica. Vzgojil jo je dr. Matjaž Kmecl, ki je širši javnosti znan kot literarni zgodovinar. Kmecl je ob svojem osnovnem delu deset­letja vztrajno in načrtno križal vrtnice, saj je želel ustvariti nekaj novega in vrednega. Uspelo mu je z več vrtnicami. Prvi, ki jo je leta 2008 javno predstavil, je dal ime 'Prešeren' in je kakovosten, cvetiv in odporen rožni grm. Dr. Matjaž Kmecl je častni član Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije. Društvo je za žlahtnitelja na mednarodni ravni registriralo sortno ime in uspešno izpeljalo postopek priznanja žlahtniteljske pravice za vrtnico 'Prešeren'. S 'Prešernom' je Kmecl Slovence simbolično postavil ob bok drugim narodom z vrtnarsko in vrtnično tradicijo.