19. 3. 2015 | Besedilo: S. O.
Potreba po večji samooskrbi
19. 3. 2015 | Besedilo: S. O.
Na nedavno končanem sejmu Flora v Celju se je ponovno izpostavila problematika samooskrbe. V prihodnje je treba čim več hrane pridelati na domačih tleh, da ne bi bili toliko odvisni od uvoza cenejših nekakovostnih živil iz tujine. Osnova samooskrbe je tudi zagotavljanje kvalitetnih domačih semen za vse vrste rastlin, ki jih gojimo na poljih.
V prihodnosti bo treba poskrbeti za lokalno trajnostno oskrbo s hrano, ki je pridelana na naših tleh in bo bolj dostopna lokalnemu prebivalstvu. Trenutno namreč v Sloveniji ne moremo pokriti potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Nekaj bolje je na področju samooskrbe z mesom in jajci, ki dosega več kot 80 odstotkov, zato pa je zelo slabo stanje na področju samooskrbe z zelenjavo, ki dosega zgolj okoli 30 odstotkov. Potreba po zagotovitvi lokalno pridelane hrane se je še posebej pokazala ob gospodarski krizi, saj smo preveč odvisni od uvoza iz tujine. Hkrati pa bi večja samooskrba pripomogla k povečanju delovnih mest in zmanjševanju revščine. Poleg zdravstvenega vidika, saj je uživanje kakovostne lokalne hrane boljše kot uživanje s konzervansi in drugimi sredstvi prepojene hrane iz uvoza, je pri samooskrbi pomemben tudi okoljski vidik, saj transporti živil prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv.
Prav zaradi tega nevladna organizacija Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije že dlje časa pripravlja štafeto semen oziroma izmenjavo avtohtonih domačih in tradicionalnih vrst semen zelenjadnic, zdravilnih rastlin in cepičev sadnega drevja. Trud nevladnih organizacij v zadnjih letih ni šel v prazno, saj ugotavljajo napredek tudi v razmišljanju uradnih institucij. Tako je Irena Rotar iz nevladne organizacije Ekoci pohvalila sodelovanje s kmetijskim ministrstvom: »Prišli smo do prvega dela dokumenta o semenarstvu, ki bo vključeval kakšne vrste semen poznamo, kje poiskati pomoč in tako dalje.«
K boljšim prehranskim navadam prebivalstva bo pripomogel tudi projekt o zelenem javnem naročanju, po katerem so javni zavodi zavezani, da morajo naročati vsaj deset odstotkov ekološko pridelane hrane. Zato je kmetijski minister Dejan Židan pozval pridelovalce ekološko pridelane hrane naj se povežejo za lažji prodor na tržišče: »Trgovske verige, ki bi rade kupovale tudi slovensko ekološko hrano, jasno povedo, da ne morejo istočasno delati s 100 ali 500 dobavitelji, ampak da naj se ekološki proizvajalci združijo in ponudijo enoten izdelek, ki bo stalno dosegljiv.« Hkrati pa je kmetijski minister napovedal tudi večjo finančno spodbudo za tiste, ki se bodo odločili za ekološko kmetovanje: »Če je bilo po starem za to namenjeno nekaj več kot 40 milijonov evrov, bo sedaj nekaj več kot 60 milijonov evrov.«