K sodelovanju vabita posameznike in družine, ki si želijo stika z naravo in zemljo ter želijo na ta način zasaditi seme prihodnosti. Park medonosnih rastlin je zasnovan tako, da bodo imele čebele skozi vse leto zagotovljeno raznovrstno in kakovostno ekološko pašo. Zavzemal bo nekaj več kot dva hektara in pol travnikov, ki jih želita spremeniti v ekstenzivne travniške sadovnjake, na katerih bo vladala biotska raznovrstnost, značilna za mariborsko območje. Z Medenim parkom, ki ga podpira tudi Čebelarska zveza Slovenije, želita v prvi vrsti prispevati h kakovostnemu razvoj čebelarske dejavnosti.

Edini pogoj za sodelovanje k zasajanju Medenega parka je vnaprejšnja prijava, najraje prek spletne strani www.zasadimo.si, potrebna zato, da bi res vsak udeleženec imel možnost pustiti svoj pečat v vrtu – ob strokovni pomoči sam zasaditi čebelam prijazne rastline. Zasajanje bo potekalo v štirih pomladnih terminih, prvi bo že 25. februarja, ko bo na vrsti sajenje sadnega in gozdnega drevja. Sledilo bo še sajenje 25. marca, 1. aprila in 20. maja, na dan, ki ga je je Čebelarska zveza Slovenije predlagala za svetovni dan čebelarstva. Za vsak termin je predvidena saditev tistih vrst drevja, grmovnic, trajnic in drugih rož, ki so pomembne bodisi za čebele ali za ohranjanje avtohtone podobe naravne in kmetijske krajine širšega mariborskega območja, za katero bo določen termin najustreznejši. Sadike bodo pripravljene vnaprej, organizatorja pa pričakujeta, da bosta predvidoma tretjino sredstev od 90 tisoč evrov vrednega projekta zbrala z donacijami podjetij, ki želijo sodelovati in jim je mar za trajnostni razvoj. 

Park medonosnih rastlin je zasnovan tako, da bodo imele čebele skozi vse leto zagotovljeno raznovrstno in kakovostno ekološko pašo. Od dreves bodo poleg medonosnih sadnih vrst (češenj, jablan, hrušk in slive), čeprav jih prvenstveno ne oprašujejo čebele, zasadili tudi orehe, saj so zaščitni znak štajerske kulturne krajine, lesko, kostanje, dren in lipov drevored. Projekt vrta si lahko ogledate tukaj. 

V predvidenem številu sadik je tudi veliko simbolike – 9500 rastlin, sta na svoji spletni strani zapisala lastnika posestva in organizatorja projekta, pomeni namreč rastlino za vsakega desetega prebivalca Maribora z okolico, s čimer naj bi s skupnimi močmi dokazali da je tudi v tako velikem mestu možno narediti spremembo v smeri ohranjanja in varovanja narave. Ne glede na simboliko, vezano na Maribor, pa so k zasajanju vabljene družine in posamezniki iz vse Slovenije, poudarjata organizatorja. Ko bo medeni park zasajen, bodo postavili čebelnjak in gospodarsko poslopje iz slame in blata, kjer bodo pripravljali delavnice, povezane z dejavnostjo na kmetiji, v parku bo urejena učna in tematska pot, povezana s čebelami in namenjena ozaveščanju javnosti o pomembnosti varstva naravne dediščine. Pri krajinski arhitekturi sodelujeta strokovnjaka Gregor Vreš iz podjetja Objem narave in Alen Lorenčič iz podjetja Loral. Zakonca Bogdan Mak in Petra Špes Mak, sedanja lastnika posestva Sončni park, o katerem lahko več preberete na spletni strani, sta pred dvema letoma manjši del 14 hektarov velike kmetije najela in zasejala z industrijsko konopljo, bučami, piro, bobom, sladkim krompirjem ter na njem uredila nasad zelišč, pozneje pa sta jo v celoti odkupila in jo začela obnavljati. Pretežni del zemljišč leži na hribovitem območju.