Na uvodni fotografiji si tako lahko ogledate simpatično združbo jabolk, ki nas z obliko spomnijo na želod. Do njihove zrelosti je še nekaj tednov, zato se bodo še odebelila in obarvala. To, ali je pozeba pobrala vso letino ali se je del plodov normalno razvil in kako je posamezne poškodoval mraz, je odvisno od razvojne faze dreves in plodičev v času pozebe in od tega, koliko pod lediščem so se gibale temperature. "Zmotno je prepričanje, da je pozeba usodna samo za cvetove pri sadnem drevesu, še bolj občutljivi so že nastavljeni plodiči,"pravi Mavec in nam pokaže drevo, pri katerem so spremenjenega videza samo plodovi v spodnjem delu krošnje, zgoraj so povsem normalni. "Seveda zato, ker je hladen zrak težji in se zadržuje pri tleh, manj škode je denimo pri visokodebelnih drevesih. Če pa imamo sadovnjak na bregu, je lahko odločilnih že nekaj metrov višinske razlike. Bolj so prizadeta drevesa, ki rastejo v dolinici."

In kakšna temperatura je usodna? Odvisno, medtem ko mirujoč brst, se pravi pozimi, prenese do –25 stopinj C, v času brstenja prenese od –6 do –4 stopinje (odvisno tudi od zračne vlage), med cvetenjem od –3 do –2, plodič pa lahko propade že pri –1 stopinji Celzija.

Ker so pozebe sadjarje spremljale le nekdaj, so za oblike poškodb na povrhnjici jabolk razvili vrsto nazornih izrazov: poleg slinčka se od peclja navzdol po eni strani lahko vleče navpična kravata, ekvator jih oklepa okrog in okrog, lahko je hrapav plod v celoti ali pa samo polovica.

Kot rečeno, ob pozebi na plodič ali cvet (na plodnico, to je del cveta, v katerem se razvije plod) vpliva nizka temperatura. Če zmrzne, pač odpade, če pa je temperatura mejna, pa poškodba povzroči deformacijo. Velikokrat se plod zaradi nje ne debeli enakomerno, saj je bila plodnica na enem mestu bolj poškodovana – v tistem delu se peščišče s semeni ne razvije. "Poškodovano površino plodu, hrapavo mesto, bi lahko primerjali z zaceljeno rano na človeški koži – pri sadežu pa se pod njo tvori meso normalne konsistence," poudarja sogovornik. Ker bo jabolk takšnega videza v letošnji letini, kar je ni vzela pozeba, gotovo kar nekaj, je pomembno, da se zavedamo, da gre zgolj za lepotno pomanjkljivost.

Druge posledice pozebe, vidne zdaj na drevesu

• Sadno drevo z zelo malo plodovi ali brez njih zaradi presežka hrane precej bujnejše raste kot sicer, zato lahko del enoletnih poganjkov odstranimo z zeleno rezjo. Kako, si lahko ogledate v videu.
• Plodovi so zelo debeli, ker so zaradi presežka hrane dobro prehranjeni.
• Ker je sadežev manj, so ti izpostavljeni enakemu številu škodljivcev, zato ni dobro opuščati običajne zaščite pred njimi, svetuje Roman Mavec. In seveda, tudi če ni pridelka, moramo na drevesu redno spremljati zdravstveno stanje in ga po sadjarskih priporočilih ščititi pred boleznimi.