Stopnja prizadetosti je bila odvisna od mikroklimatskih razmer, ugotavljajo strokovnjaki kmetijske svetovalne službe, ki deluje v okviru KGZS. Ocenjujejo, da so najbolj prizadeti trajni nasadi, ki jih je spomladanska pozeba prizadela že drugo leto zapored.

KGZS med drugim ministrstvu za obrambo in njegovi upravi za zaščito in reševanje predlaga, da pripravi predhodno oceno škode tako kot lani, ko je kmetijstvo prav tako prizadela pozeba (lanska škoda je ocenjena na 44,3 milijona evrov). Vladi in kmetijskemu ministrstvu tudi predlaga, da proučita možnost izredne finančne pomoči za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva, in da sprejmeta interventni zakon, v katerem bi se postopek ocenjevanja škode dopolnil z obveznimi prijavami oškodovancev ter s preverjanjem prijav pred spravilom pridelkov. Med predloženimi ukrepi je tudi možnost, da se prizadetim skladno z zakonodajo zmanjšajo oziroma odpišejo davki in prispevki in da se za ublažitev nastale škode kmetijam, na katerih bo pridelek že drugo leto bistveno zmanjšan, omogoči pridobitev ugodnejših kreditov. V nadaljnjo pomoč bi bili odpis enoletnih najemnin za tiste oškodovance, ki imajo v najemu zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ureditev sistema zavarovanj in fleksibilnejši sistem dovoljenj za uporabo vode za namakanje oz. za oroševanje.

Kmetijska svetovalna služba bo še naprej spremljala razvoj poškodovanih kultur in pridelovalcem svetovala agrotehnične ukrepe, s katerimi bi zagotovili čim boljši ostanek pridelka v letošnjem in naslednjem letu.

KGZS vladi predlaga tudi interventni zakon za ublažitev posledic napada podlubnikov v slovenskih gozdovih. Kot navajajo, so se s predstavniki kmetijskega ministrstva na prvem srečanju v zadnjih dneh aprila pogovorili o strokovni vsebini zakona in večinoma že uskladili stališča. Usklajevanja z različnimi službami bodo nadaljevali v prihodnjih dneh.

PREBERITE ŠE kako zaščititi rastline pred pozebo v domačem vrtu ali sadovnjaku.