Priprava na rez

Načeloma je čas za rez sadnih vrst od novega leta in vse do cvetenja. Moramo pa vedeti, da bolj zgodaj ko drevo porežemo, bujneje bo odgnalo. Če rez opravimo bliže cvetenju, bo manj odgnalo, rane, ki jih povzročimo z rezjo, pa utegnejo biti zaradi toplejšega vremena z veliko zračne vlažnosti bolj dovzetne za bolezni. Pred začetkom obrezovanja si drevo ogledamo, pri čemer moramo ločiti vegetativne brste, iz katerih bosta pognala vejica ali listje, od generativnih ali rodnih brstov, iz katerih se bodo razvili cvetovi. Preprosto pravilo je, da so vegetativni majhni in trikotni, rodni pa so okrogli in večji. Tako vemo, kaj pustiti in kaj odrezati. Razliko med brsti najlaže prepoznamo v času brstenja konec marca in v začetku aprila, zato pravimo, da je takrat za ljubiteljske sadjarje najprimernejši čas za rez večine sadnih dreves, medtem ko je priporočljivo trto, kivi in figo obrezati že februarja.

V domačem vrtu okoli hiše gojimo večinoma drevesa na šibki ali srednje bujni podlagi. Najprimernejša gojitvena oblika je piramidna krošnja. Pravo piramido najlaže oblikujemo, če začnemo pri vrhu (stoje na lestvi) in nadaljujemo proti spodnjemu delu krošnje. S piramidno obliko krošnje dosežemo, da bo celotno drevo osvetljeno. Kakovostni plodovi se bodo razvili le tam, kjer bodo imeli dovolj sonca.

Osnovno vodilo je, da pečkarji (jablane, hruške, naši) rodijo na kratkem rodnem lesu, ki je dolg od 5 do 15 centimetrov. Takšne kratke vejice se končajo z rodnim brstom. Pri koščičarjih pa so najbolj kakovostne rodne šibe, dolge od 25 do 50 centimetrov. Te so polne rodnih brstov. Tako v osnovi vemo, kaj puš­čati in kaj izrezati. Če so pri rezi rane večje kot dva centimetra, jih je priporočljivo zamazati s kakovostno cepilno smolo, ki dobro zapre rano in prepreči vdor boleznim. Cepilna smola mora biti zelo elastična, da ne bo pokala ob morebitni zmrzali.

Pvo škropljenje

Prvo škropljenje opravimo z bakrovim pripravkom po navodilih glede na sadno sorto. Nakup nekaterih izdelkov je pri nas mogoč le z dokazilom o opravljenem usposabljanju o uporabi FFS, za vrtičkarsko rabo pa so na voljo primerljivi bakrovi pripravki, ki so v prosti prodaji. Prvič škropimo, ko se začnejo brsti napenjati, in vse do faze mišjega ušesca (iz brsta poženejo listki, veliki nekaj milimetrov). Pazimo, da so drevesa suha, brez močnega vetra ali sonca. Temperatura naj bo nad 5 stopinj. Čez 10 do 14 dni škropljenje ponovimo. Pri tem omočimo celotno drevo. Sredstvo deluje proti glivičnim in delno proti bakterijskim boleznim. V tem času škropimo tudi z oljnimi pripravki (tudi ti so v prosti prodaji), s katerimi prav tako omočimo celotno drevo. Sredstvo deluje mehansko proti škodljivcem, vsekakor pa je bolje uporabiti vsako zase, sicer bi se lahko mešanica sesirila in taka ni uporabna.

Ko se zima preveša v pomlad, pridejo dnevi z visokimi temperaturami in mrzlimi jutri. To povzroči pokanje lubja, ker se deblo čez dan močno segreje in se začne napenjati, saj se sokovi v drevesu prebudijo. Ko pa čez noč pritisne mraz, lubje popoka. Rane so ciljna točka za vse bolezni in skrivališče za škodljivce. Konec zime je zelo pomembno, da deblo premažemo z beležem do prvih vej. Belež odbija sončne žarke, zato se drevo ne pregreva in ni nevarnosti pokanja lubja. Drevo bo tudi pozneje odgnalo, kar pomeni manjši vpliv poznih zmrzali. Pred beljenjem debla odstranimo z žično krtačo ves mah in lišaje. Kakovosten belež prepreči pojav obojega na lubju.

Nevaren škodljivec v času cvetenja in brstenja na jablanah in slivah so grizlice, to so ličinke osic, ki ležejo jajčeca na cvetove. Ličinke se zavrtajo v plodiče in jih uničijo, kar pomeni izgubo plodov. Ob pojavu teh škodljivcev v marcu in aprilu nastavimo bele lepljive plošče. Rumene lepljive plošče pridejo na vrsto šele po cvetenju.

PREBERITE ŠE:

VIDEO: Rez sadnega drevja

VIDEO: Sajenje in gojitvena rez sadnega drevesa

VIDEO: Kako obrežemo breskev