Sadni vrt

Odpadlo listje z drevja pograbimo na kup, ki ga obtežimo, da nam ga veter ne bo raznašal po vrtu. Do spomladi bo listje v kupu dovolj sprhnelo in ga bomo lahko uporabili na gredicah. Orehovo listje v ta namen ni primerno, saj vsebuje nekatere naravne herbicide, ki zavirajo rast rastlin. Lahko pa listje uporabimo že jeseni in z njim zavarujemo na mraz občutljive trajnice, vrtnice in druge rastline. Kompostirano skupaj z drugimi organskimi odpadki pa se bo sčasoma spremenilo v dragoceno gnojilo – kompost. Novembra bi morale biti krošnje večine listopadnih rastlin že gole in pripravljene na morebiten zgodnji sneg. Če niso, manjšim sadnim rastlinam listje odstranimo ročno, v skrajnem primeru se lahko odločimo za škropljenje z dušičnim gnojilom urea in osmodimo zaostalo listje, hkrati pa se bo nekaj dušika absorbiralo v popke, kar bo ugodno vplivalo na cvetenje v prihodnjem letu.

Sadja v tem času ne režemo, posebno v hladnejših krajih ne, pač pa poskrbimo za naše škarje, žage in drugo orodje, da bo ostro in pripravljeno dočakalo primernejši čas za to opravilo. Rezila očistimo nesnage in naoljimo ter shranimo v suhem prostoru. Obrano sadje v shrambi redno pregledujemo in še pravočasno odstranimo vse počrnele in druge plodove, ki kažejo znake bolezni. Zdaj je tudi čas za nabiranje olesenelih potaknjencev in cepičev za cepljenje sadnih rastlin.

Razmnoževanje s potaknjenci je zelo preprosto in uspešno pri jagodičastem sadju (ribez, kosmulja ...), pri drevesnih vrstah pa je uspešnost nekoliko manjša, kar pa lahko nadomestimo s potikanjem večjega števila potaknjencev. Te jemljemo s sončne strani krošnje, dolgi naj bodo 10–15 cm in debeline svinčnika, potaknemo pa jih v rahla tla za dve tretjini dolžine potaknjenca globoko ter skrbimo za ustrezno vlažnost z zalivanjem.

V začetku meseca bodo na voljo sadike okrasnih in sadnih rastlin, ki jih bomo sadili premišljeno, da bo njihova rast v prihodnjih letih takšna, kakor od njih pričakujemo.

Sajenje grmovnic in drevja je v novembru v polnem zamahu. Sam postopek se ne razlikuje bistveno od sajenja sadnega drevja, le gnojiti ni treba toliko; izkopljemo dovolj veliko jamo ( vsaj 40 x 40 x 40 cm oz. odvisno od starosti sajenih rastlin), na dno damo nekaj dobre zemlje pomešane s kompostom, in oblikujemo stožec, na katerega razporedimo korenine. Te nato prekrijemo s plastjo zemlje, dodamo gnojilo, in prekrijemo do vrha oziroma za dva prsta pod cepljenim mestom, če so rastline cepljene, dobro pohodimo in zalijemo. Sadikam zagotovimo tudi zadovoljivo oporo, ki jo postavimo v sadilno jamo pred sajenjem na južno stran, da nekoliko obvaruje sadiko pred prevelikim temperaturnim nihanjem med dnevom in nočjo. Kjer pa so pogosti severni vetrovi in burja, je oporo bolje postaviti na severno stran. Okrasne čebulnice bomo lahko sadili še ves mesec oziroma dokler zemlja ne pomrzne, enako velja tudi za trajnice.

Nove in že obstoječe zavarujemo z zastirko, občutljive sorte pa izkopljemo, razdelimo in posadimo v lonce ter shranimo v zavarovanem prostoru. Gomolje dalij in gladiol osušimo in shranimo na suhem do spomladi, vmes jih redno pregledujemo in odstranjujemo nagnite in poškodovane. Gladiole izkopljemo previdno šele, ko zgornja rast odmre, nakar jih sušimo teden dni v toplem prostoru, odstranimo liste in shranimo v papirnati vrečki v suhem in hladnem prostoru s temperaturo okrog pet stopinj Celzija. Spremljajmo vremensko napoved in še pravočasno prestavimo v notranje prostore vse občutljive rastline, na njihova mesta pa postavimo posode z zasaditvami rese, mačeh in podobno.

Novembra je zaradi sajenja in presajanja rastlin še nadvse živahno, čeprav je večina pridelka že pospravljena. Proti koncu meseca pa bo glavnina del opravljena in dogajanje se bo preselilo v notranje prostore in rastlinjake.

Zelenjavni vrt

Večino pridelka smo že pospravili z gredic, kljub temu pa je nekaj vrtnin še ostalo.

Korenju mraz ne pride zlahka do živega in lahko ostane v tleh še nekaj časa, pred napovedanimi zimskimi temperaturami pa ga le izkopljimo in shranimo v vlažni mivki ali zimski gredi. Z zimsko kopreno zavarujemo solatnice in druge vrtnine, puščene za pozen pridelek, ter še zadnjič odstranimo plevelne rastline. Peteršilj, baziliko in še nekatere druge dišavnice lahko presadimo v glinene posode in jih postavimo v svetel prostor za uživanje svežega listja v hladnejših dneh. Zelje in brstični ohrovt nista občutljiva na mraz, le hladen zimski veter jima ni po volji. Če nam je uspelo pridelati nekaj več zelja, ga lahko naribamo in skisamo. Tako bo zadržalo večino vitaminov, hkrati pa postalo celo še bolj zdravo za naš organizem, najbolj seveda surovo, saj se pri kuhanju veliko koristnih snovi izgubi.

Radič štrucar zavijemo v časopisni papir, uporabne pa so tudi korenine radičev, ki jih ni treba zavreči. Odstranimo stranske in drobne korenine ter zunanje liste in jih presadimo v korita, napolnjena z vlažno mivko. Tako bomo lahko uživali v mladih listih še dolgo v zimski čas. Lahko pa korenine uporabimo tudi v kuhinji pri pripravi različnih jedi, kot so rižote, dodajamo jih k pečenemu mesu in podobno. Z gredic odstranimo vse ostanke rastlin, ki so tu uspevale v tem letu in jih kompostiramo, gola tla pa prekrijemo s pokošeno travo, razrezanim odpadlim listjem ipd. Če načrtujemo nove gredice ali bi radi razširili obstoječe, pokrijemo površino, kjer je zdaj trata, s kartonom, plastjo časopisnega papirja ali drugačno zastirko. Prekrite rastline bodo do spomladi propadle in bomo tla samo prekopali brez zamudnega pletja ter jih pripravili na setev in sajenje.