V slovenskih gozdovih je prost dostop do gozdov omogočen vsakomur, obiskovalci pa lahko nabirajo gozdne sadeže in užitne rastline na predpisan način in v predpisanih količinah. V nekaterih državah takšne svoboščine niso samoumevne, poudarjajo v Zvezi tabornikov Slovenije: »Med njimi sta najbolj 'odprtimi' državami sta Švedska in Finska, v drugih je obiskovalcem narave dostop omejen z različnimi zakoni.« Na Finskem in Švedskem je pravica do izletnikovanja v naravi urejena z zakonom »Allemansrätten«, kar v prevodu pomeni »pravica vseh ljudi«. Zakon med drugim omogoča prost dostop, smučanje, jahanje ali kolesarjenje v naravi, nabiranje gob, plodov, nezaščitenih rož in gozdnih sadežev. Zakon govori tudi o tem, da naj pohodniki ne uničujejo narave ali motijo prosto živečih živali. Na izletu je mogoče tudi taborjenje na zasebni lastnini, vendar ne v neposredni bližini domov lastnikov in ne dlje kot 24 ur. V Angliji so pravice ljudi do prostega dostopa do narave uredili šele v letu 2005. Zakon omogoča svobodno gibanje le na za to kartiranem območju, velikem 865.000 hektarjev.

Seveda se vsi spomnimo ameriških filmov, v katerih mimoidočim ob prečkanju zasebne posesti grozi tudi smrt. Lastniki zasebnih zemljišč imajo v Združenih državah vso pravico, da mimoidočim onemogočijo prehod prek zasebne posesti. Ideja prostega dostopa na zasebno posest se marsikomu zdi »socialistična nevarnost«. Znak »No trespassing« se vsaj s slovenskega stališča lahko bere tudi kot znak mentalne omejenosti, pravijo v Zvezi tabornikov Slovenije. Zakaj? »Slovenija obiskovalcem gozdov ne nudi toliko svoboščin, kot na primer Švedska ali Finska, vendar se s svojimi zakoni uvršča med obiskovalcem zelo naklonjene države. Peti člen zakona o gozdovih pravi, da mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu prost dostop in gibanje drugim osebam, čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.«

Svoboščine obiskovalcev pa lahko lastnikom gozdov včasih povzročijo kakšen siv las. Pogosto se pritožujejo nad kolesarjenjem (dovoljeno je le na določenih območjih in gozdnih vlakah), uničenim podrastjem in odvrženimi smetmi. Nezadovoljstvo lastnikov gozdov ob sanaciji posledic žledoloma v gozdovih še dodatno povečuje dejstvo, da je sanacija zahtevno in naporno opravilo, zaslužek pa je zaradi nižjih cen lesa na trgu manjši. »Zato se ni narobe vprašati, kako lahko po žledolomu poškodovanim gozdovom pomagamo kot njegovi zvesti obiskovalci,« so prepričani taborniki. Prostovoljski akciji Obnovimo slovenske gozdove se lahko pridružite tako, da pošljete SMS s ključno besedo GOZD na 1919 in prispevate en evro za nakup sadike ali pa se jeseni pridružite tabornikom pri sajenju sadik na najbolj uničenih območjih. Poskrbeli bodo tudi za zasaditev medovitih rastlin, saj bo letošnja bera tudi zaradi žledoloma katastrofalna.

Akcijo lahko spremljate tudi na spletni strani www.obnovimo-gozdove.si in družbenih omrežjih Facebook in Twitter.