• Kapucinke na zelenjavnem vrtu

Spoštovani,

sem vrtnarica z malo izkušnjami. Letos sem se prvič odločila, da zelenjavne grede obdam z različnimi rastlinami, ki zelenjavo varujejo pred različnimi žuželkami in drugimi vrtnimi škodljivci. Svetujte mi, ali naj izberem samo kapucinke ali naj obrobe naredim iz različnih rastlin. Zanima me tudi, ali naj z njimi obdam le zunanji rob vrta, ki na vseh štirih straneh meji na trato, ali naj jih sejem tudi med gredicami, morda zgolj pri nekaterih vrstah zelenjave. Kako na gosto naj sejem in kdaj? Najlepša hvala za nasvet.

Manja iz Brežic

-----

Poznanih je veliko rastlin, ki lahko varujejo vrtne posevke pred različnimi nadlogami, mnoge med njimi, na primer cvetlice, vrt tudi polepšajo. Pogosto se za obrobe uporablja žametnica, tagetes, s katero varujemo vrtnine pred polži – cvetlica jim diši in ustavijo se v njej, na gredico naprej pa ne gredo. Enak učinek, vendar na uši, imajo kapucinke. Tretja koristna cvetlica je ognjič, ki odganja talne ogorčice in polže. Zaščitne rastline, ki delujejo kot vaba, je najbolje sejati okoli vrta, vmes ne. Vmes raje posejte ali posadite katero od zelišč, na primer sivko ali šetraj, ki odganjata listne uši. Slednji je še posebno učinkovit v mešanem posevku s fižolom. Okoli paradižnika lahko posadite nekaj grmičkov bazilike, ki varuje pred belo mušico, in okoli krompirja hren, ki bo odganjal koloradskega hrošča. Okrog gredice z jagodami pa posadite čebulo in por, ki varujeta pred plesnijo.

Čas in gostota setve oziroma sajenja sta odvisna od temperature tal in od rastline. Cvetlice običajno posejemo doma na toplem in jih presadimo na prosto v maju, prav tako zelišča. Lahko pa sadike tudi kupite. Razdalja sajenja naj ne bo premajhna, saj mora med rastlinami krožiti zrak.

• Gnojenje s kokošjim gnojem

Kako, kdaj in kaj gnojiti s preležanim kokošjim gnojem? Imam nekaj več kot 200 kilogramov tega gnojila.

Hvala in lep pozdrav.

Tatjana

-----

Organska gnojila, med katera spada tudi hlevski gnoj (in med hlevskega kokošji), lahko vrtičkarji uporabljate tako za gnojenje zelenjavnega kot sadnega in okrasnega vrta. Količina hranil v hlevskem gnoju ni vedno enaka, saj je odvisna od prehrane in stanja živali, tako da ga je treba uporabljati previdno.

Zelenjavni vrt običajno gnojimo s hlevskim gnojem jeseni, da se pred pomladjo dobro uleže, predvsem to velja za težja ilovnata tla. Lažja tla lahko gnojimo tudi spomladi, vsaj štirinajst dni pred setvijo ali sajenjem, v obeh primerih pa moramo gnoj zakopati v tla, da ne pride v neposreden stik s semenom ali koreninami.

Vse vrtnine ne prenašajo dobro hlevskega gnoja, zato je na vrtu priporočljivo kolobarjenje, torej vrstenje vrtnin v prostoru (med gredicami) in času. Glede na potrebe po hranilih delimo vrtnine na zelo zahtevne, zahtevne in skromne. Na gredici, sveže pognojeni s hlevskim gnojem, naj rastejo kumare, buče, kapusnice, zelena, tudi krompir. Takšnega gnojenja ne prenašajo dobro korenovke, por, čebula in česen, pa tudi paradižnik. Sadno drevje načeloma prenaša hlevski gnoj. Starejše drevje gnojimo pod obodom krošnje, ob sajenju pa gnojilo vdelamo v tla in pazimo, da ne pride v stik s koreninami. S hlevskim gnojem lahko gnojimo tudi okrasne rastline, vendar pri cvetočih previdno, saj preveč dušika, ki ga vsebuje gnojilo, lahko pospeši rast zelenih delov in nekoliko zavre cvetenje.

Kokošji gnoj spada med organska gnojila z veliko vsebnostjo hranil in močnim delovanjem, zato mora biti dobro uležan (vsaj šest mesecev), pred dodajanjem pa ga moramo zmešati s slamo. Nato ga med prekopavanjem ali obračanjem zemlje z vilami v tanki plasti vdelamo v tla. Ker vsebuje veliko fosforja, z njim ne gnojimo vsako leto, da ne povzročimo pregnojenja. Lahko ga dodajamo tudi kompostu.