Kot so navedli, je vegetacijski vodni primanjkljaj v primerljivem obdobju na novomeškem že presegel tistega iz leta 2003, ki velja za eno najbolj sušnih let. Tudi na obalnem območju se razmere približujejo stanju v ekstremno sušnih letih 2003 in 2015. Sušne razmere so se začele zaostrovati tudi na Štajerskem in v Prekmurju.

V prvih dneh avgusta so razmere že na ravni ekstremne suše. Na Štajerskem so sicer ponekod lokalne padavine stanje pred tednom dni nekoliko popravile, a so se kmetijska tla zaradi vročine v nekaj dneh ponovno izsušila. Vodni primanjkljaj v Prekmurju zaenkrat ni presegel ekstremno sušnih let 2003 in 2013.

Zaradi povsem izčrpane zaloge tal z vodo so na udaru zlati poljščine na plitvih in peščenih tleh. V Primorju pa so ogrožene tudi trajne kulture zlasti oljke, v vinorodnih območjih tudi vinska trta, so povzeli na ministrstvu.

Kot so spomnili, kmetijski svetovalci pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije redno pripravljajo poročila s terena. Razmere spremlja tudi Agencija RS za okolje, ki je že objavila, da so se sušne razmere v zadnjem tednu, ob letošnjem četrtem vročinskem valu, na jugovzhodnem delu Slovenije še okrepile, ekstremna suša pa se širi tudi na druga območja v Sloveniji.

Na ministrstvu zato pričakujejo, da bo izguba pridelka vplivala na ponudbo domačih pridelkov. Na ceno in preskrbo v Sloveniji pa bo močno vplivalo tudi stanje in obseg izpada pridelave v drugih državah, ki jih letos pesti suša, so opozorili.

Kmetijsko ministrstvo svetuje kmetijskim gospodarstvom, naj spremljajo informacije na spletni strani agencije za okolje ter priporočila svetovalcev pri kmetijsko gozdarski zbornici. Splošna priporočila glede prilagajanja na sušne vremenske razmere so zbrana na spletni strani portala Agromet.

PREBERITE ŠE: 

Zalivamo tako, da namočimo tla vsaj 15 centimetrov globoko

Preskrba vrtnin z vodo: S kvadratnega metra izhlapi šest litrov vode

Zalivanje na vrtu: Zgodaj zjutraj in obilno