Zelenjavni vrt

Začnimo torej s tistim, s čimer je v priporočljivo vsaj v osrednji Sloveniji do srede meseca počakati – s krompirjem. Šele takrat se v večini krajev temperatura tal ustali pri 8 stopinjah Celzija, nižje temperature krompirju namreč ne denejo dobro. Kalitev je hitrejša, razvoj rastlin pa vitalnejši, če so gomolji nakaljeni. Setev korenčka in peteršilja pride na vrsto šele za krompirjem, čisto proti koncu meseca pa nizkega fižola. Visoki bo prišel na vrsto maja.

V začetku aprila je skrajni čas za sajenje spomladanskega česna in čebule. Slednjo je priporočljivo kmalu zatem zaščititi s tuneli, prekritimi z agrokopreno, ki jo bo varovala pred čebulno muho. Enako naredimo z aprila posajenim porom, ki ga bomo pobirali poleti. Zaščito odstranimo šele v začetku maja. V začetku meseca pohitimo s setvijo graha in boba, s čimer se ognemo boleznim, ter redkvice in špinače. Za zgodnejše setve solate si priskrbimo čim bolj sveže seme, saj pri nižjih temperaturah zemlje prej kali. Še v začetku aprila lahko sejemo sorte posavko, vegorko in bistro, pozneje pa od krhkolistnih sort braziljanko, ledo in ljubljansko ledenko. Čas za setev mehkolistnih solat, kakršni sta majska kraljica in atrakcija, je najpozneje do konca aprila. Proti koncu meseca sejemo tudi radič tržaški solatnik za rezanje, rukolo pa lahko že v začetku meseca.

Spomladi je na zelenjavnem vrtu glavna prednost sajenja sadik pred neposredno setvijo na gredice zgodnejši pridelek. Aprila lahko sadimo vse zgoraj naštete solate, špinačo, blitvo, zelje, cvetačo, nadzemno kolerabico, pa tudi sadike peteršilja in gomoljne zelene.

Ali veste, kdaj je les muževen? Spomladi, ko se po lubju pretaka največ hranilnih sokov. Aprila je tako čas pravšnji za izdelavo piščalk in seveda za cepljenje sadnega drevja, saj je takrat najverjetneje, da se bodi cepiči prijeli. Poleti je tak čas avgusta. Za spomladansko cepljenje moramo cepiče pripraviti že januarja ali v začetku februarja iz lanskih poganjkov, ki povsem mirujejo, in jih narezane shraniti v vlažnem in hladnem prostoru, da se ne izsušijo. V tem času se najbolj obnese kopulacija, pri kateri poševno, pod enakim kotom, prerežemo tako cepič kot podlago. Mesti cepljenja trdno povežemo z izolirnim trakom in vsa odkrita prerezana in ranjena mesta zamažemo s cepilno smolo. Angleška kopulacija je enak način, le da v sredini obeh poševnih ploskev zarežemo prečno zarezo, da nastaneta jezička, ki se zatakneta drug ob drugega in spojita prerezano mesto. Spomladi cepimo tudi za lub, ko se cepič s poševno rezjo vstavi za lubje drevesa, ki ga obojestransko odmaknemo od lesa vzdolž prerezanega lubja. Način pride v poštev za precepljanje dreves na drugo sorto.

Sicer pa je aprila še čas, da obrežemo sadno drevje, če tega nismo mogli storiti prej. Pazimo, da ne poškodujemo mladih odgnalih brstov ali že kar poganjkov, ki jih nameravamo ohraniti. Sicer pa velja, da poznejša ko je rez, manj bujno bo drevo odgnalo, saj se je del energije že usmeril v brstenje. Začetek aprila je pravšnji za postopek obročkanja, ki pride v poštev za prebujno rastoča drevesa. S sadjarsko žagico naredimo neprekinjen obroček pod prvimi vejami na deblu. Zažagamo lubje do lesa ali celo malce vanj, okoli celotnega debla. Rana se bo v treh tednih zarastla, drevo pa oslabilo v rasti.

Potem ko sadike sadnega drevja odženejo, je priporočljivo saditi le tiste s koreninsko grudo (tj. tiste, ki so rastle v loncu). Že olistane sadike so namreč veliko bolj izpostavljene izsuševanju, sploh tiste z golimi koreninami, zato jih je treba redno obilno zalivati.

Če rast sadnih dreves ni zadovoljiva, jih v tem času dognojimo z dušičnimi gnojili, vedno pa prej plitvo okopljemo kolobar okoli drevesa. Tudi če ne gnojimo, vzdržujemo čez leto čist prostor pod krošnjo vsaj pri mladih drevesih, v rastni sezoni ga lahko zastremo s pokošeno travo.

Okrasni vrt

Po cvetenju poskrbimo za rez spomladi cvetočih grmovnic, kot sta forzicija in japonska kutina, pri nepravem jasminu, forziciji, hortenziji in kovačniku pa lahko pogrobamo (upognemo in zasujemo z zemljo) mlade poganjke, za katere želimo, da bi se ukoreninili. Po cvetenju obrežemo spomladansko reso, da ostane strnjene rasti. Aprila lahko na hladnejših legah še presajamo zimzelene grmovnice in iglavce.

Če želimo presaditi ali razsaditi manjše spomladanske čebulnice (kot so puškinije, modre morske čebulice, hrušice ali mrežaste perunike), naredimo to po cvetenju, kot pri drugih čebulnicah pa velja, da listja ne strižemo, pač pa pustimo, da se posuši, saj se le tako lahko čebulice okrepijo.

Aprila lahko na trajnicah porežemo še zadnje ostanke rasti prejšnjega leta, tiste, ki so se preveč razrasle, tudi delimo. Že ta mesec lahko trajnice tudi sadimo, predvsem pa se dovolj zgodaj lotimo priprave gredice, ki jo želimo zasnovati na novo.

Od sezonskih cvetic lahko ta mesec na prosto že lahko sejemo kalifornijski mak, ognjič, črniko, žametnice, oslez, enoletne make, enoletni ostrožnik, kozmeje, pajkovke, slak, kapucinke in dišeči grahor. Tla pred sejanjem zrahljamo in jih očistimo plevela, seme pa samo pritisnemo v tla z grabljami.

Posvetiti se moramo tudi trati: pograbimo jo, prezračimo in pognojimo ter na novo zasejemo morebitne prazne zaplate. Zelenico prvič pokosimo, ko je trava visoka vsaj 8 do 10 cm. Pripravimo tudi teren za novo trato, ki jo bomo sejali ali polagali maja, saj se mora dobro uležati.