24. 5. 2017 | Besedilo: Loreta Vlahović, Klub Gaia
Vrtni izziv: Vrt na balkonu
24. 5. 2017 | Besedilo: Loreta Vlahović, Klub Gaia
Tudi majhna terasa ali balkon lahko postaneta vir zdrave hrane in prijeten vrtiček. Izbranim rastlinam pripravimo ustrezne razmere za rast in z zelo malo truda uživamo v lastnem pridelku zelenjave, dišavnic in užitnih cvetlic. Solatnice, plodovke in stročnice so najbolj pogosta izbira za vrtnarjenje na balkonih. Lahko pa tako gojimo skoraj vse vrste zelenjave.
Najprej poglejmo, kakšna je lega naše terase ali balkona. Ali je večji del na soncu ali v senci? Pretehtajmo, koliko časa bomo namenili oskrbi rastlin, in seveda določimo, kaj si želimo. Na sončni legi bodo rasle vse rastline, na lego z manj sonca pa lahko posadimo predvsem solatnice, kot so radiči, solata, špinača, rukola ipd. Rastline potrebujejo dovolj prostora za zdravo rast, zato jih ne sadimo pregosto in jim damo možnost, da se lepo razvijejo. Predvsem sadimo v več nivojih, tako kot okrasne balkonske zasaditve.
Zelo pomembno je izbrati ustrezno prostorno posodo ali, še bolje, narediti mobilno gredo. Seveda lahko uporabimo velike lonce ali vreče iz mrežastih materialov, iz katerih bo voda lahko odtekala. Na vzhodu veliko uporabljajo plastične balone za vodo in podobno posodo. Pomembno je, da izdelamo dobro drenažo. Če bodo posode pod nadstreškom, bomo lažje nadzirali razmere za rast, vendar bo treba bolj zalivati. Prostornejša ko je posoda, več rastlin bomo lahko kombinirali.
Zelo so modni tudi vertikalni vrtovi, narejeni iz žepkov ali loncev jahačev na ograji. V njih je malo substrata, zato so primerni le za listnato zelenjavo in dišavnice, kot so timijan, origano, majaron.
Za sajenje si priskrbimo substrat visoke kakovosti, ki bo zadrževal vlago, a ne bo premoker. Najbolje je uporabiti vrtno zemljo, 50-litrska vreča bo zadostovala za globok lonec premera od 60 do 70 cm. Rastline pred sajenjem razporedimo po posodi. Če bo stala ob steni, posadimo visoke v ozadje. Druga možnost je, da jih uporabimo za pregrado ali senco. V ta namen sadimo paradižnik, kumare, grah, različne sorte fižola.
Upoštevamo, da bomo gojili rastline za hrano, zato za oskrbo uporabljamo bio sredstva. Za požrešne rastline substrat izdatno pognojimo z organskim gnojilom. Zahtevne so recimo plodovke (paradižnik, kumare, paprike, jajčevci, bučke), pa tudi zelje in cvetača. Stročnice ne potrebujejo dodatnega gnojenja. Tudi čebula, česen in dišavnice bolje rastejo, če v tleh ni preveč hranil, kar upoštevamo pri kombinacijah. Te rastline le krepimo z vitamini in algami.
Kaj užitnega posaditi na balkon
Blizu kuhinje imejmo lonec ali korito, zasajeno z dišavnicami, ki jih najbolj pogosto uporabljamo v kulinariki. Lahko sestavljamo različne mešanice: dišavnice za kuhanje (peteršilj, bazilika, drobnjak, origano), za žar: rožmarin, listni česen, majaron, čili, zdravilno mešanico za smutije (meta, melisa) in podobno.
Atraktivno zasaditev lahko sestavimo iz jajčevcev različnih oblik in barv plodov, h katerim dodamo še špinačo, papriko, česen ter kapucinke, pehtran in dišeče pelargonije. V posodah dobro uspeva listnati ohrovt, h kateremu posadimo še nizki fižol, lobodo, por, pa tudi koper, kamilice, origano ali ožepek. Ohrovt ostane v posodi dolgo v jesen kot nosilna rastlina, obiramo spodnje liste in spodbujamo rast v višino. Sosednje rastline med rastjo zamenjujemo.
Tako rekoč v vseh kombinacijah lahko uporabimo še užitne kapucinke, ognjič, ob bolj robustnih pa tudi dišeče pelargonije ali sivko.