Vrtnice: Rez spodbudi cvetenje

17. 3. 2014 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Mavric Pivk

vrtnice, obrezovanje vrtnic

Sredina marca je v celinskem delu Slovenije čas za obrezovanje vrtnic. Narava je začela prebujati življenje v njih, speča očesa pri dnu lanskih poganjkov se dramijo, na vrhu vejic se ponekod iz brstov že razvijajo rdečkasti poganjki. Z rezjo ni priporočljivo odlašati, saj je pozneje večja verjetnost, da jih bomo med delom poškodovali. Že od nekdaj velja, da nas na to opravilo opomni cvetoča forsitija, pravi Breda Čopi, predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije, ki smo jo prosili, naj nam s škarjami v rokah razloži osnovna pravila. Prikazala je rez hibridne čajevke, grmaste vrtnice in pomlajevanje popenjavke.

V Slovenskem Primorju, od koder je sogovornica doma, so pomladno rez opravili februarja, ponekod že januarja, saj se tam vrtnice hitreje prebudijo in tudi nevarnost spomladanskih pozeb je manjša. Drugod po Sloveniji je nanje še treba računati, utegnejo celo poškodovati kak poganjek, vendar za vitalnost vrtnic to ni usodno – proti koncu marca bi pognale, tudi če jih ne bi obrezali, pravi Čopijeva, diplomirana agronomka, ki nam je rez predstavila v rožnem vrtu v ljub­ljanskem parku Tivoli.

Zakaj obrezujemo

Zakaj sploh obrezujemo vrtnice? »Glavni namen je, da damo rastlinam prostor za letošnjo rast, da prezračimo grme in s tem zmanjšamo možnost obolevanja, se znebimo starega lesa, na katerem ne pričakujemo več cvetenja, in seveda, da porežemo vse bolne ali bolehne poganjke. Hkrati damo vrtnici lepo obliko, jo omejimo na prostor, ki smo ji ga na vrtu namenili, predvsem pa – spodbudimo cvetenje. Vrtnice bodo namreč cvetele na poganjkih, ki bodo zrasli letos. Praviloma rastejo iz očes na lanskih poganjkih, na starejših izjemoma, zato pri obrezovanju ohranjamo čim mlajše poganjke. Posamezne skupine vrtnic imajo pri tem svoja pravila,« pojasni sogovornica. Ta so pregledna, daleč od filozofije, čeprav so v poznavalskih krogih priljubljena tema dolgih debat, doda.

»Osnovno pravilo, ki si ga moramo zapom­niti, je, da močneje ko obrezujemo, bolj spodbudimo rast novih poganjkov. Narobe je torej, če se vrtnico, ki slabo raste in skoraj nima mladih poganjkov, bojimo temeljito obrezati. Storiti moramo ravno nasprotno. Več odrežemo, več hrane gre za novo rast,« poudari Čopijeva. Korenita rez je glavna bojazen ljubiteljskih vrtničarjev, pravi.

Kaj izrezujemo

Pri vseh vrtnicah izrezujemo stare poganjke, ki ne bodo več cveteli, mrtve ali poškodovane zaradi snega ter zmrzali (ti so počrneli), obolele (na njihovem lubju so razbrazdana ali udrta mesta, ponavadi drugačne barve, ki so žarišče bolezenskih klic) in prešibke poganjke. Velja pravilo, da je prešibko vse, kar je tanjše od svinčnika, zato takšne poganjke izrežemo do tal ali osnove, iz katere izraščajo. Naslednje pravilo je, da izrezujemo poganjke, ki se z drugimi križajo ali drgnejo, in tiste, ki rastejo v notranjost grma in bodo, ko se bodo obrasli, povzročili, da ne bo zračen. »Prezračenost je pomembna predvsem za obvladovanje bolezni in škodljivcev,« spom­ni Breda Čopi. Lanskih poganjkov ni težko ločiti od drugih. So bolj zeleni, ravni in imajo gladko lubje. Starejši je les, bolj grčasto rast ima in grobo, razbrazdano sivkasto lubje. Sogovornica pokaže, da se star les bolj upira škarjam kot enako debeli mlajši poganjki, še teže je odstraniti odmrlega. Obolel les moramo izrezati do zdravega stržena.

Stare poganjke, rastoče iz zemlje, izrezujemo čim bolj pri tleh, lanske pa prikrajšujemo približno pol centimetra nad zunanjim brstom, malce poševno, da lahko voda odteka z rezne ploskve. Poševnina naj ne gre proti brstu, temveč od njega. Rez nad brstom, ki gleda proč od grma, je priporočljiva zato, da bomo oblikovali vrtnico odprte in zračne rasti.« Če puščamo čepe, daljše od pol centimetra, je več možnosti, da se bo v njih naselila bolezen.

Izrezati moramo tudi vse morebitne divjake, ki izraščajo iz podlage. Čeprav cepljenega mesta pri vrtnici ne vidimo, saj je tik pod površino zemlje, jih bomo brez težav spoznali, saj se od drugih razlikujejo po razpotegnjeni rasti in barvi, na njih pa ni brstov.

Orodje in spravilo ostankov

Za opravilo se opremimo z ostrimi obrezovalnimi škarjami, kakršne so sadjarske, in škarjami na dolgih ročajih, s katerimi bomo izrezovali debelejše stare poganjke. Za pomlajevanje popenjavk, ki so močne rastline, denimo, bomo potrebovali celo sadjarsko žago. Škarje morajo biti ostre, drugače povzročijo vzdolžno pokanje poganjkov, priporočljivo je tudi, da jih po obrezovanju obolelih vrtnic razkužimo. K pripravam spadajo še močne delovne rokavice, ki segajo čim više, in debelo vrhnje oblačilo, ki se upira trnom.

Vse odrezane dele in morebitne ostanke lanskega cvetenja odnesemo z vrta in po mož­nosti zažgemo, saj so vir bolezenskih klic.

Hibridne čajevke

Hibridne čajevke so vrtnice, ki imajo izredno močno rast, večina jih je velikocvetnih in naredijo na koncu vsakega poganjka en popek. Gojimo jih zaradi veličastnega spomladanskega cvetenja. Praviloma ne cvetijo večkrat, le konec avgusta ali septembra še pocvitajo. Po odpornosti so ponavadi občutljivejše od grmastih vrtnic. »Porežemo jih precej močno, s čimer spodbudimo močno rast novih poganjkov, ki bodo najlepše cveteli. Za ogrodje, iz katerega bodo pognali, pustimo od tri do pet močnih lanskih poganjkov, ki izraščajo bodisi iz predlanskih ali neposredno iz tal, s tremi do petimi brsti. Izberemo najmočnejše, izrežemo poškodovane, stare, bolne ali tiste, ki silijo v notranjost. Če se dva križata, pustimo samo enega. »Ker bodo bujno pognale, je naš osnovni namen, da naredimo letošnjim poganjkom prostor in svetlobo,« poudari sogovornica. Vse režemo enako visoko od tal, koliko, je odvisno tudi od bujnosti sorte (lahko je samo dobro ped od tal). »Ko imamo z vrtnico že nekaj let izkušenj, temu prilagodimo rez,« pravi Čopijeva.

Grmaste vrtnice

»Grmaste vrtnice si ponavadi omislimo, da bi imeli na vrtu vse leto bujno cvetoč okras. Višina in bujnost grmov sta odvisni od sorte, vendar velja, da te vrtnice same od sebe bujno rastejo, zato jih režemo manj kot hibridne čajevke. S tem jih, kot pravimo, v rasti nekoliko omejimo,« pojasni predsednica Društva ljubiteljev vrtnic. Po njenih besedah se jih da lepo oblikovati, tudi krotiti. Praviloma cvetijo večkrat v sezoni, za razvoj novih poganjkov do cvetenja potrebujejo od 30 do 35 dni. Pri njih puščamo vse iz tal rastoče ogrodne poganjke, razen starih, bolnih, izrazito šibkih in križajočih se. Poganjki pri grmastih vrtnicah so tanjši kot pri čajevkah, ker jih je več. Na vsakem naj ostane od pet do devet brstov. Več poganjkov in brstov bodo imele, več bo cvetov. Ker cvetijo večkrat, grmaste vrtnice tudi med letom nekoliko počistimo, jim z rezjo popravimo obliko, s čimer spodbudimo tvorbo novih poganjkov, ki bodo čez dober mesec zacveteli. Tri leta stari skoraj ne bodo več cveteli, zato jih brez skrbi izrežemo. In kaj če naša grmasta vrt­nica nima veliko poganjkov? »V tem primeru jo porežemo čim niže, da bo iz tal pognala nove.« Zelo nizko obrezovanje je v navadi tudi pri pokrovnih vrtnicah. Vsako drugo leto jih lahko jih porežemo kar s škarjami za živo mejo, s čimer jih redno pomlajujemo.

Popenjavke

Na pomlad obrezujemo popenjavke, ki cvetijo večkrat v sezoni, tako velikocvetne kot tiste, ki cvetijo v šopkih. Čas za rez enkrat cvetočih popenjavk pa je junija, po cvetenju. Pri večkrat cvetočih želimo ohraniti nekaj močnih ogrodnih vej, ki najlepše cvetijo, če so ob opori speljane v blagem loku. Navpično rastoče drugim odtegnejo preveč hrane za bujno rast, cvetijo pa le na koncu, zato jih je bolje izrezati ali v loku upogniti, ko so še mlade. Zaželeno je, da za ogrodne veje izberemo čim mlajše poganjke. Potrebujejo oporo.« Takšno vlogo najbolje opravljajo pred­lanski, najmočnejši in najdaljši so praviloma tisti, ki zrastejo neposredno iz tal. Lahko ohranimo štiri ali več. Na teh so lani pognali novi poganjki in ti so potencial cvetenja za letos. Zato jih skrajšamo na tri do štiri brste, ki so nastavek za cvetenje,« povzame rez popenjavk sogovornica. »Za število ogrodnih vej se odločamo glede na vlogo, ki smo jo vrtnici namenili.« Na vrtovih pogosto opaža popenjavke, ki imajo za ogrodne veje zelo star, desetletje in več star les. Slabost tega je, da so novi poganjki, ki izraščajo iz njega, tanjši in šibkejši, zato slabše cvetijo. Pri takih vrtnicah je smiselno razmisliti o pomladitvi. Ena možnost je, da tako star les pri tleh izrežemo ali odžagamo, druga pa, da ga odrežemo nad močnim mladim poganjkom, če ga imamo (ogrodno vejo odvedemo nanj). V prvem primeru je velika verjetnost, da bo iz tal pognal močan nov poganjek, ki ga bomo v prihodnosti uporabili za ogrodje.

»Pri popenjavkah pride najbolj do izraza, da je mogoče vrtnico obrezati na več različnih načinov, pa so vsi v skladu z zapovedmi. Na svojem vrtu se namreč pri letošnji rezi prilagodimo tudi temu, kaj nameravamo storiti prihodnje leto,« pravi Breda Čopi in začetnike pri oskrbi vrtnic spodbudi k odločnosti.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE