Vsi žlahtnitelji si prizadevajo, da bi bile nove sorte čim bolj okoljsko sprejemljive, da bi bile odporne proti boleznim in za vzdrževanje zdravja ne bi potrebovale škropljenja z agresivnimi zaščitnimi sredstvi, pesticidi. Pri tem pa poskušajo ohraniti ljudem všečne lastnosti vrtnic in doseči, da bi v sezoni čim dlje cvetele, da prvemu, poznospomladanskemu valu cvetenja ne bi sledilo le pocvitanje. Seveda sta za lepe in zdrave vrtnice poleg izbire odpornih sort potrebna tudi primerno mesto, na katero jih bomo posadili, in skrbna vrtnarjeva roka. Tveganje obolevanja z glivičnimi boleznimi lahko najbolj omejimo s sajen­jem na zračno in svetlo mesto, ki je osončeno vsaj osem ur na dan, in redno oskrbo.

Pomembno je razlikovanje med vrtnicami, primernimi za sredozemsko ali celinsko podnebje. Slednje morajo biti odporne proti zimskemu mrazu. Za notranjost Slovenije so zato primerne sorte iz nemških in severnoevropskih žlahtniteljskih hiš, medtem ko so za Primorje, za katero je poleg višjih temperatur značilno tudi manj vlage, ki povzroča največ težav z glivičnimi boleznimi, primerne tudi nekatere italijanske ali francoske.

Preden izberemo sorto, moramo vedeti, kam bomo vrtnico posadili in kakšen vtis bi radi z njo dosegli. Lastniki slovenskih vrtov se še vedno zelo navdušujejo nad hibridnimi čajevkami; pokončno rastočimi vrtnicami z močnimi poganjki, na koncu katerih zraste en sam velik cvet – prav pri tej skupini pa lahko pričakujemo največjo občutljivost. Na splošno sta najodpornejši skupini pokrovnih vrtnic (poliant) in mnogocvetnih (floribund), ki zahtevajo zelo malo oskrbe, poleg tega je mogoče z večjimi skupinami doseči lep barvni in oblikovni učinek. Čedalje pogostejše sajenje vrtnic iz teh dveh skupin je povezano tudi z manjšanjem površine vrtov. Zanje so prav tako primerne grmaste retro vrtnice z močno polnjeno, »starinsko« obliko cvetov in obvladljivo velikostjo grma. Ker jih največ prihaja iz angleške žlahtniteljske hiše Austin, se jih je prijelo ime angleške vrtnice.

Všečnost in odpornost

Odločitev o sorti je priporočljivo sprejeti šele, ko dobro proučimo lastnosti in ocene, ki jih je bila po večletnem preizkušanju deležna na mednarodnih ocenjevanjih. Na teh je namreč najpomembnejši kriterij poleg všečnosti (videza in vonja) odpornost. Veliko evropskih žlatniteljskih hiš, ne le nemških, pošilja nove kultivarje na triletno testiranje v enajst rožnih vrtov po vsej Nemčiji, kjer njihovo odpornost ocenjujejo mednarodni strokovnjaki. Tiste, ki zadostijo kriterijem, pridobijo oznako ADR, ki jamči, da gre za odporno vrtnico. Kot zanimivost, tudi oranžno cvetoča sorta 'Portorož', ki so jo ustvarili pri nemškem Kordesu, je leta 2013 dobila takšno oznako.

V nadaljevanju predstavljamo sodobne vrt­nice, ki so bile najbolje ocenjene na zadnjih desetih ocenjevanjih Svetovne zveze vrtničarskih društev. Iz izbora razberemo splošno prevladujoč okus, saj je večina hibridnih čajevk oziroma velecvetnih vrtnic.

'Double Delight' – Velecvetno zmagovalko leta 1985 je v drugi polovici sedemdesetih let ustvaril ameriški žlahtnitelj Herbert Swim. Poleg dvobarvnih cvetov jo odlikuje prefinjen vonj. Venčni listi so v srcu cveta belkasti, višnjev pas ob robu pa se s staran­jem širi proti dnu. Vrtnica doseže višino do 90 centimetrov.

'Papa Meilland' – Leta 1988 izbrano velecvetno vrtnico z žametnimi temno rdečimi cvetovi so pri Meillandu predstavili leta 1963. Slovi po vonju. Njeni svetlikajoči se listi niso med najodpornejšimi; ogrozi jih lahko črna pegavost. Ustvarili so tudi vzpenjavo različico, ki ima večje cvetove.

'Pascali' – To velecvet­no sorto so za najlepšo razglasili leta 1991. Na začetku šestdesetih let jo je ustvaril Belgijec Louis Lens. Bogati cvetovi kremne barve so lep kontrast temno zeleni površini listov. Sorta je precej odporna proti različnim boleznim.

'Just Joey' – Leta 1994 je za najlepšo obveljala velecvetna sorta, ki zraste do 60 centimetrov visoko, njeni nežno marelični venčni listi pa imajo valovit rob. Diši po sadju.

'New Dawn' – Za najlepšo je bila leta 1997 izbrana velecvetna popenjavka z nežno rožnatimi cvetovi, ki dišijo, če imajo dovolj sonca. To naglo rastočo in odporno sorto, katere stebla zrastejo do štiri metre, so leta 1930 ustvarili pri ameriškem Dreeru.

'Ingrid Bergman' – Leta 2000 je za najlepšo obveljala velecvetna dišeča sorta z žametno rdečimi cvetovi, ki zraste v lepo oblikovan, do 60 centimetrov visok grm. Leta 1985 so jo ustvarili pri danskem Poulsnu.

'Bonica 82' – Rožnato cvetoča zmagovalka leta 2003 je mnogocvetni rožni grm višine do 90 centimetrov. Cveti vse poletje in je odporna proti glivičnim boleznim. Predstavili so jo leta 1982 pri francoskem Meillandu.

'Pierre de Ronsard' – Velecvetno popenjavko, izbor leta 2006, je mogoče kupiti tudi pod imenom 'Eden Rose 88'. Rožnato-beli in prijetno dišeči cvetovi nas razveseljujejo vse do jeseni. Sorto z do tri metre dolgim steblom so leta 1987 predstavili pri Meillandu.

'Elina' – Leta 2006 je zmagala rumena velecvetna sorta, ki oblikuje lep nižje rastoč rožni grm s svetlečimi se odpornimi listi. Pri severnoirskem Dicksonu so jo predstavili leta 1983.

'Graham Thomas' – Leta 2009 je za najlepšo sorto obveljal rožni grm z velikimi jantarno rumenimi cvetovi, ki so jo leta 1983 ustvarili pri angleškem Austinu. Vrtnica z močnim čajnim vonjem, ki zraste do 120 centimetrov visoko, cveti vse poletje.

'Sally Holmes' – Leta 2012 je za najlepšo vrtnico obveljala rožnato bela hibridna muš­katka, ki so jo leta 1976 vzgojili pri angleškem Holmesu.

Na slovenskih vrtovih

Če se za hip vrnemo k Adonisovim krvavo rdečim vrtnicam, lahko med Slovencem ljubimi sortami v zadnjih desetletjih imenujemo tri najpogostejše: popenjavko 'Symphatie' z močnimi poganjki in cvetovi, ki se dobro držijo tudi v dežju, malo manj odporno, ravno tako žametno rdečo dišečo popenjavko 'Don Juan', pa še nižjo, mnogocvetno vrtnico 'Lilli Marlene'. Med velikocvetnimi lepoticami velja omeniti izredno kakovostno rožnato-rumeno 'Glorio dei' (znano tudi kot 'Peace'), s katero je Mailland žel tudi svetovno slavo, in rožnato 'Queen Elisabeth'. Na podeželskih vrtovih lahko še vedno občudujemo starinsko močno rožnato popenjavko 'American Pillar', ki jo je mogoče razmnoževati s potak­njenci, medtem ko je nežno rožnata 'The Fairy' najbolj zastopana med prekrovnimi vrtnicami. Ta skromna, a izredno zdrava vrt­nica z velikimi šopi drobnih cvetov velja za absolutno zmagovalko po številu prodanih primerkov tudi v svetovnem merilu. Goji se kot prosto rastoči grm ali pa je cepljena na steblo. In seveda ne moremo mimo prve slovenske sorte 'Prešeren', ki jo je požlahtnil dr. Matjaž Kmecl. Ta rožni grm, ki ponavljavo cveti, si želi na svojih vrtovih čedalje več Slovencev.