Kultna ni postala toliko zaradi nekdanje, za blagor naroda pomembne vsebine, temveč predvsem zaradi izjemne estetske vrednosti in prepoznavnosti. Za mnoge je to najlepša hiša v Ljubljani. Z bogato okrašenim pročeljem in nastopaško rožnato fasado precej izstopa iz običajnih arhitekturnih okvirjev, čeprav jo obkrožajo podobno živopisane, značilno secesijsko obarvane stavbe, ki zaznamujejo ta vitalen del mesta med Prešernovim trgom in železniško postajo. Danes poslovno-stanovanjska stavba, v obdobju Jugoslavije je bila v njej Služba družbenega knjigovodstva, letos praznuje 90-letnico obstoja, leta 1921 jo je namreč zgradil arhitekt Ivan Vurnik. Nekdanja Zadružna gospodarska banka je poznosecesijski biser posebne vrste: velja namreč tudi za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga, za katerega uveljavitev si je prizadeval Vurnik. V začetku 20. stoletja je namreč Ljubljana arhitekturno in urbanistično doživljala pravi preporod, katerega del je bila tudi secesija, ki je sicer kot sodoben slog v arhitekturi in umetnosti zaznamovala ljubljansko arhitekturo le kratek čas na prelomu stoletja, zamenjal pa jo je sodobnejši modernizem, ki se je odrekel pretežno vsem oblikam zgodovinske ljubezni do dekorja.

Vurnikova hiša na Miklošičevi sodi v obdobje pozne secesije, pravzaprav velja za njen zadnji odmev oziroma arhitekturno narodno preobrazbo. Vurnikova prizadevanja, da bi ustvaril avtentično slovensko arhitekturno govorico, je leta 1934 Maks Fabiani ocenil za hvale vreden poskus, ki pa presega moči posameznika. Takole je dejal: »Umetnik je kakor roža, ki v svojem prirodnem, individualnem razcvetu podaja svoje najboljše in najlepše. Ne moremo pa zahtevati od njega stvari, ki nastajajo šele iz sodelovanja vseh narodovih moči. To sodelovanje, v katerem se izraža poezija vsega naroda, pa predpostavlja idealno delo vsakega posameznika. S tem pa in z dopolnitvijo vsega dobrega, kar nam je zapustila preteklost, se šele vzbudi genius loci, v katerem se odraža duša ljudstva in kraja,« kot v knjigi Secesijska arhitektura v Sloveniji piše Breda Mihelič.

Več na www.delo.si!