Zamenjava energijsko neučinkovitega stavbnega pohištva je prvi v vrsti ukrepov, ki se jih lotimo, ko želimo izboljšati energijsko bilanco hiše ali stanovanja. Po podatkih Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije 2010 (REUS 2010), katere nosilec je agencija Informa Echo, pa ima okna z ustrezno energijsko učinkovitostjo vgrajenih le 16 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Več kot 35 let ali več so stara okna v 13 odstotkih hiš in večstanovanjskih stavb, manj kot pet let v 28 odstotkih od 1009 gospodinjstev, zajetih v raziskavo, preostala, 33 odstotkov, pa so stara od pet do dvajset let.

Največ zamenjav stavbnega pohištva, skoraj polovica vseh, je bilo izvedenih med letoma 2000 in 2007, kar velja tako za enodružinske hiše kot za stanovanja v blokih, po letu 2008 se je za ta ukrep odločilo 41 odstotkov lastnikov stanovanj v blokih in 26 odstotkov lastnikov hiš, še navajajo v raziskavi.

Sredstva Eko sklada le še za lesena okna

Med razlogi, ki lastnike hiš in stanovanj vodijo k odločitvi za zamenjavo stavbnega pohištva, ne gre zanemariti finančnih spodbud države, ki je leta 2009 dopolnila razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev občanom za naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije tudi z možnostjo pridobitve sredstev za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva. Kakor pravi sekretarka Eko sklada Vesna Vidič, je bilo na podlagi javnega razpisa iz leta 2008 in dopolnjenega v letu 2009 na voljo 11,5 milijona evrov. Do konca minulega leta so občanom za različne naložbe izplačali skupaj 10,2 milijona evrov, od tega dva milijona evrov za zamenjavo stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjskih stavb. Del teh sredstev, 300.000 evrov, je bilo izplačanih za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva v večstanovanjskih stavbah.

Na podlagi treh javnih pozivov v letu 2010 za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom v skupni vrednosti 18 milijonov evrov je bilo občanom do 6. maja 2011 izplačanih skupaj 10,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, pravi sogovornica: »Za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjskih stavb je bilo izplačanih 5,1 milijona evrov, od tega za zamenjavo v večstanovanjskih stavbah 1,1 milijona evrov ali skoraj 50 odstotkov vseh izplačanih nepovratnih sredstev.«

Na letošnji javni poziv Eko sklada za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb z razpisanim zneskom 10 milijonov evrov je do zdaj prišlo 3244 vlog. Vse še niso pregledane, na podlagi 1600 pregledanih, za katere je ocenjeni skupni znesek 2,1 milijona evrov nepovratnih finančnih spodbud, pa bo za zamenjavo oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z lesenimi odobrenih približno 340.000 evrov, pravi Vidičeva. Sredstva Eko sklada je namreč mogoče pridobiti le še za leseno stavbno pohištvo, za aluminijasto in iz PVC pa nič več. Za takšno spremembo so se na Eko skladu odločili, ker je plastično stavbno pohištvo že zdaj precej cenejše od lesenega, pa tudi zaradi nove vloge, ki jo ima les oziroma gozdovi v okviru nacionalne politike zmanjševanja toplogrednih plinov.

Lastniki hiš bolj pozorni na zunanji videz

Izpolnjevanje vloge za pridobitev sredstev Eko sklada za marsikoga ni tako preprosto, zato proizvajalci oziroma prodajalci stavbnega pohištva kupcem ponujajo pomoč in v njihovem imenu poskrbijo za vse dokumente. Tako kot lastniki hiš morajo vlogo za pridobitev sredstev za zamenjavo stavbnega pohištva oddati tudi lastniki stanovanj, saj gre za ukrep, ki se ga lotevajo individualno. Več lastnikov se namreč težko dogovori za hkratno menjavo oken, predvsem zato, ker gre za razmeroma velik finančni zalogaj. Dejstvo je tudi, da tisti, katerih stanovanja so obdana z drugimi stanovanji in imajo zgolj eno zunanjo steno, za ogrevanje porabijo manj energije in ne razmišljajo, da bi lahko z energijsko učinkovitejšimi okni še dodatno prihranili.

Medtem ko lastniki hiš pri izbiri novega stavbnega pohištva poleg njegove energijske učinkovitosti (in cene) gledajo tudi na to, kako bo pridobitev vplivala na zunanjo podobo doma, se lastniki stanovanj v blokih na to velikokrat dobesedno požvižgajo. Izberejo okna v drugačni barvi in iz drugih materialov, kakor so bila stara, kako bo vse skupaj videti od zunaj, pa jih sploh ne zanima. Dejstvo je, da si lastniki stanovanj pogosto narobe razlagajo stanovanjski zakon, ki opredeljuje, pod kakšnimi pogoji se lahko v bloku in stanovanjih opravljajo vzdrževalna dela.

Potrebno večinsko soglasje etažnih lastnikov

Za različna vzdrževalna in obnovitvena dela, med katera spada tudi zamenjava oken ali balkonskih vrat, je potrebno večinsko soglasje etažnih lastnikov, torej več kot 50 odstotkov glede na lastniške deleže, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, ki je pristojno za to področje. To pomeni, da bi se morali drugi lastniki strinjati s posegom in videzom novih oken. Če bi z zamenjavo oken spreminjali dimenzije in posegali v konstrukcijo objekta, pa bi morali za taka dela pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta.

Okna v večstanovanjski stavbi imajo dvojno vlogo, saj so sestavni del stanovanja, zunanji del okna pa je hkrati sestavni del fasade, pojasnjujejo na ministrstvu. So torej gradbeni element, ki služi tako posameznemu delu (stanovanju) kot skupnemu delu (so del fasade), stroške vzdrževanja, obnove ali zamenjave oken in balkonskih vrat, pa nosi etažni lastnik sam, seveda. Soglasje etažnih lastnikov je potrebno predvsem zato, da se ohrani enotni videz fasade večstanovanjske stavbe, poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da bi etažni lastniki dvojno vlogo stavbnega pohištva vsekakor morali navesti tudi v pogodbi o medsebojnih razmerjih in opredeliti način vzdrževanja, obnove ali zamenjave stavbnega pohištva.

Dejstvo je, da etažni lastniki ob menjavi oken ne zaprosijo drugih etažnih lastnikov za soglasje. Ti lahko o tem obvestijo stanovanjsko inšpekcijo, ki je pristojna za izvrševanje stanovanjskega zakona, vendar zakon ne predvideva nobenih ukrepov zoper samovoljno početje lastnikov.

V hiši ali bloku, pomembna je pravilna vgradnja

Pravilna vgradnja je eden pomembnejših elementov, ko govorimo o energijsko učinkovitem stavbnem pohištvu, zato je ključno, da izberemo izvajalca z dobrimi referencami. Zamenjava stavbnega pohištva je praviloma suhomontažna, kakovost vgradnje pa je odvisna od natančnih izmer in ustrezne priprave gradbene odprtine. Način priprave in obdelave gradbene odprtine se lahko v nekaterih podrobnostih razlikuje glede na način vgradnje okna, vendar imajo proizvajalci natančna navodila za montažo, ki jih morajo njihovi monterji dosledno upoštevati.

Praviloma bi morali vsako gradbeno odprtino ustrezno zidarsko obdelati, pravi Tomaž Požin, vodja službe za kontroling v podjetju Mik Celje. To pomeni, da bi morali zravnati špaleto, tako da reža med novim okenskim okvirjem in steno ni večja od enega do dveh centimetrov. »Ko odstranimo staro okno in okvir, je ta reža na nekaterih mestih precej večja. V praksi se pogosto dogaja, da se špaleta neustrezno zravna in je reža, ki jo sicer zapolnimo s poliuretansko peno, večja, zato je težko kakovostno obdelati stik okvirja in obodne zidne površine.« Stiki pa morajo biti kakovostno izvedeni, drugače okno ne bo dobro tesnilo in bo toplota uhajala ob okvirju.

Stari okvirji praviloma neustrezni

Nova okenska krila lahko vgradimo tudi v stare okvirje, vendar sogovornik to odsvetuje, saj se ne splača ne s finančnega ne z energijskega vidika: »Smiselno bi bilo le v zelo starem objektu, za katerega ne vemo, kako je bil zgrajen, in bi se lahko zgodilo, da bi, na primer, preklada popustila, ko bi stari okenski okvir odstranili.« V vseh drugih primerih je najbolje zamenjati okno v celoti. Stari okvirji namreč nimajo ustreznih toplotnih lastnosti, takratni način vgradnje ne ustreza merilom energijske učinkovitosti, h kakršni težimo danes, poleg tega ponavadi ne vemo, kakšna je njihova nosilnost, pa tudi staro okovje je navadno prešibko in neprilagojeno sodobnim sistemom zapiranja in tesnjenja okenskih pripir. Te so bistveno manj prepustne za zrak, kakor so bile nekdaj, obodne rege med okvirjem in konstrukcijo pa so pri sodobnem stavbnem pohištvu optimalno zatesnjene.

Manj možnosti za izbiro umestitve okna

Pri vgradnji oken v novogradnjo imamo različne možnosti glede njihove umestitve v prerezu stene. Lahko se namreč odločimo, da bo okno pomaknjeno v zunanjo ravnino fasade, povsem na notranji rob stene ali nekje vmes. Pri zamenjavi pa so te možnosti omejene. Med drugim je treba upoštevati obstoječe roletne omarice; če imamo nadokensko roleto, pri kateri je škatla vzidana, novega okna ne moremo pomakniti bolj ven. Sogovornik poudarja, da so toplotne izgube skozi stare roletne omarice velike, sodobne so veliko bolj toplotno izolirane. Če bomo okna opremili z rolo komarniki, na primer, bodo mojstri okno potegnili bolj v prostor, saj drugače ne bo dovolj prostora za zunanje vodilo.

Hkrati z menjavo oken je priporočljivo obnoviti fasado in jo toplotno izolirati. Če bomo nova okna vgradili na mesto, kjer so bila stara, ne da bi hišo tudi toplotno izolirali, vodna para pozimi ne bo več nemoteno prehajala, kakor je prej skozi netesna mesta ob oknih, ampak bo kondenzirala na stenah. Podobne težave lahko pričakujemo, če špalet na zunanji strani zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče izolirati z enako debelino toplotne izolacije kot na stenah.

Če smo se odločili, da bomo najprej zamenjali stavbno pohištvo in za novo fasado poskrbeli v drugi fazi obnove, je nova okna najbolje vgraditi na skrajni zunanji rob okenske odprtine, tako da je okenski okvir poravnan z obstoječo fasado. Ko bo prišlo na vrsto nameščanje toplotne izolacije, bo njena debelina tvorila okensko špaleto, na katero bo treba nanesti le še zaključni fasadni sloj in na spodnjem robu vgraditi okensko polico. Obstoječo okensko odprtino lahko tudi povečamo in vanjo vgradimo novo okno enakih dimenzij, kakor je bilo staro, na isto mesto, s čimer bomo dobili dovolj prostora za ustrezno debelino toplotne izolacije.

Klasična, RAL in ekomontaža

Nova okna lahko vgradimo na dva načina – klasično, s poliuretansko peno, ali z montažo po smernicah RAL s tesnjenjem v treh ravninah, ki preprečuje nastanek toplotnih mostov in zagotavlja odlično zvočno zaščito med oknom in konstrukcijo. Tomaž Požin pri zamenjavi stavbnega pohištva priporoča klasično vgradnjo, saj je montažo RAL v teh primerih težko izvesti kakovostno. Slednja je sicer samoumevna pri nizkoenergijskih in pasivnih hišah, saj učinkovito preprečuje morebitne gradbenofizikalne poškodbe stavbnega ovoja ob oknu, na primer nastanek površinske kondenzacije in plesni zaradi netesnih reg, kar se dogaja tudi zaradi boljše zrakotesnosti sodobno grajenih stavb.

Za klasično vgradnjo stavbnega pohištva se ljudje odločajo tudi zato, ker je bistveno cenejša. Stane namreč šest evrov na tekoči meter, po sistemu RAL pa od 20 do 25 evrov na tekoči meter, pravi sogovornik in dodaja, da lahko še vedno izberemo tudi tretji način vgradnje, ekomontažo, ki je nekaj vmes med omenjenima načinoma, tudi cenovno (devet evrov za tekoči meter). V tem primeru spoj med steno in stavbnim pohištvom zatesnijo s trajnoelastično mehkocelično peno na vodni osnovi.