Doma ga je mogoče narediti tako, da damo na krožnik več plasti papirnate brisače in po njej razprostremo od 50 do 100 semen. Krožnik prekijemo s folijo za živila. Semena dišavnic, korenčka in peteršilja kalijo na svetlem, druga pa v temi. Večina bi jih morala vzkaliti v sedmih do 14 dneh pri temperaturi okrog 20 stopinj Celzija. Če se to zgodi šele po precej daljšem času, so kalčki slabotni in bi na vrtu težko vzniknili iz zemlje.

Za tiste, ki ponavadi sejejo prenagosto, je pripravno seme na traku ali na setvenih ploščah, ki jih je mogoče kupiti tudi pri nas. Pri setvi jih preprosto položijo v setveni jarek in jih zagrnejo s takšno debelino prsti kot ponavadi.

Vrtičkarji, ki bi radi pridelali ekološke vrtnine, morajo to upoštevati tudi pri izbiri semena. Povsem neprimerno je tisto, ki je označeno kot tretirano, saj pomeni, da je razkuženo s fungicidom. Primerno je bodisi kupljeno seme za ekološko pridelavo bodisi takšno, ki ga po ekoloških načinom pridelamo sami. Za ekološko pridelavo se bo najbolje obneslo seme odpornih sort vrtnin. Takšne so predvsem avtohtone sorte ter stare in novejše sorte od drugod, ki so se v Sloveniji doslej dobro obnesle. Seme takšnih sort za ekološko pridelavo pridelujejo v Semenarni Ljubljana in v podjetju Amarant, kjer ga del pridelajo celo po biodinamičnih načelih.