Čas za analizo vrtnih tal

8. 12. 2015 | Besedilo: Julijana Bavčar

analiza tal

Če niste med tistimi, ki so pretekle tedne izkoristili za globoko prekopavanje gredic, gnojenje s hlevskim gnojem ali celo apnjenje zemlje, lahko topel začetek zime izkoristite za analizo vrtnih tal. Sploh če domnevate, da je zemlja kriva za težave z vrtninami in jih ne nameravate reševati na pamet. Dokler zemlja ni zmrznjena in ni premokra, kot bo gotovo po taljenju snega, lahko lepo odvzamete vzorce tal.

Pred rastno sezono strokovnjaki vrtičkarjem priporočajo predvsem analize pH, torej kislosti tal, rastlinam dostopnega fosforja (P) in kalija (K), da bi bilo mogoče zemljo po potrebi dognojiti ali vplivati na njeno kislost. Pomembna je tudi količina dušika (N) v tleh, vendar ugotavljanje v tem času ni smiselno, saj gre za element, ki se hitro izpira z vrhnjih plasti tal, se sprošča ob razpadu organskih snovi v tleh, torej njegova količina niha. Ker je njegova dostopnost odločilna v času bujne rasti rastlin, je analiza tega hranila smiselna med aprilom in junijem. V laboratorijih analizirajo tudi druge parametre tal, med drugim tudi vsebnost organske snovi, ki vpliva na rodovitnost, vendar je te po ugotovitvah strokovnjakov v vrtni zemlji dovolj, zato je ni smiselno meriti. Zelo pogosto pa ugotavljajo presežke fosforja in kalija, le izjemoma so tla preveč obremenjena z dušikom.

Za vrtičkarje smiseln obseg analize stane okrog 30 evrov, pri nas pa jo opravljajo laboratoriji na kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani in na kmetijsko-gozdarskih zavodih v Novi Gorici, Mariboru, na Ptuju in v Murski Soboti. Na rezultate se čaka približno teden dni, rezultate nitratnega testa (za dušik) dobimo spomladi v enem dnevu. Poleg analize je priporočljivo zaprositi še za gnojilni nasvet na podlagi rezultatov. Zemljo analizirajo tudi nekatera druga podjetja, njihovi nasveti pa so pogosto vezani na gnojila ali dodatke iz prodajnega asortimana, ki ga zastopajo.

Za analizo potrebujemo vrtno zemljo brez kamenja in vidnih ostankov rastlin. Vzorce odvzamemo na okrog 10 mestih, jih dobro premešamo in odmerimo okrog kilogram zemlje, ki jo v PVC-vrečki odnesemo v laboratorij. Vedno odvzemamo zemljo v globini, kjer so korenine gojenih rastlin: na vrtu je to od 0 do 30 cm, kar je hkrati globina prekopavanja, na trati odvzamemo vzorce iz globine 10 cm, za sadovnjak pa svetujejo odvzem dveh vzorcev, enega na globini 0 do 30, drugega na globini 30 do 60 cm. Vzorce odvzamemo z lopato, pri čemer smo pozorni, da zajamemo reženj po vsej želeni globini. Pri tem se izognemo robov gredic, potk, krtin, kupčkov, ki so jih izločili deževniki, in nerazgrajenih ostankov organskih gnojil.

Analiziranje zemlje med pridelovalno sezono, ko smo že gnojili (razen seveda za dušik), ni smiselno, razen če gre za ledino, na kateri šele želimo urediti vrt ali sadovnjak.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE