Mikro zelenjavo, za katero so zelo primerne solatnice, kapusnice, zelišča in dišavnice, porežemo in pojemo, ko poleg kličnih listov poženejo še prve prave lističe. Po tem se namreč razlikuje od kalčkov, pri katerih je pomemben odebeljeni kalček z zasnovo kličnih listov. Mikro zelenjava, ki je v desetih do 14 dneh nared za rezanje – izjemoma pri nekaterih vrstah traja do štiri tedne od setve – v tem času črpa vsa hranila za svojo rast iz semena, prav zato zadostuje, da je podlaga prepojena zgolj z vodo.

Semenarna Ljubljana je jeseni pripravila komplet za vzgojo mikro zelenjave na okenski polici, ki vsebuje sadilni pladenj, blazinico iz mineralnih vlaken in izbrana semena (po izbiri vrtno krešo, rukolo, redkev ali brokoli). Podlaga za vzgojo rastlinic, vpojna vlaknasta blazinica, je iz naravne vulkanske kamnine, brez kemičnih dodatkov. Ima izredno sposobnost zadrževanja vode, vpije lahko tudi do 90 odstotkov svojega volumna. Rastna podlaga je sterilna, kar pomeni, da se na njej ne razmnožujejo bakterije. Tovrstni rastni medij uporabljajo tudi profesionalni vzgojitelji vrtnin za hidroponsko vzgojo.

Podoben je tudi izdelek blagovne znamke Urbanscape, pri katerem je blazinica iz kamene volne. Komplet vsebuje poleg tega rastnega medija še pladenj, lesen podstavek zanj in tri vrste semen (rukolo, redkev daikon in vodno krešo).

Podjetje Šebenik, ki vzgaja mikro zelenjavo za trgu, pa je za domačo vzgojo mikrorastlinic pripravilo paket, v katerem je rastni medij substrat oz. rahla zemljica. Platojček, v katerega jo nasujemo, ima v dnu luknjice, da voda ne zastaja, priložena pa so tudi semena rukole.

Navodila za gojenje mikrozelenjave so v vseh primerih podobna, pomembno je, da pazimo na higieno, uporabljamo čiste pripomočke, roke si pred setvijo umijemo. Tako mlade rastlinice, s katerimi bomo imeli opraviti v prostoru, kjer rastne razmere gotovo ne bodo prav idealne, so namreč precej občutljive na bakterijske okužbe, zaradi katerih lahko propadejo.

Semena sejemo na podlago precej na gosto, za boljšo kaljivost jih lahko za nekaj ur namočimo v vodo. Če imamo za podlago vlaknasto blazinico, jo najprej zalijemo z vodo in pustimo, da jo vpije, preostanek odlijemo. Po setvi seme narahlo vtisnemo vanjo, potem ga še poškropimo s pršilko.

Seme bo vzklilo v 3 do 7 dneh. V času kaljenja pršimo enkrat do dvakrat na dan, da bo blazinica ves čas vlažna, stoječi vodi v pladnju pa se izogibamo. Enako vlažnost vzdržujemo tudi, ko rastlinice že rastejo. Če imamo za rastni substrat zemljo, je nasujemo v pladenj od 2 do 3 centimetre, posejana semena pa pokrijemo z okrog pol centimetra dodatnega substrata, ki ga poravnamo s koščkom kartona. Substrat enakomerno zalijemo ali popršimo. Tudi tu ves čas nadzorujemo vlažnost.

Pladenj postavimo na dobro osvetljeno mesto na okenski polici, vendar čim dalj od grelnih teles, temperatura mora biti višja od 16 stopinj Celzija.

Ko že vzkalijo, potrebujejo rastlinice najmanj 4 ure sončne svetlobe na dan, lahko pa jih osvetljujemo tudi z namenskimi svetilkami za rastline, ki ne povzročajo segrevanja. Seveda je razumljivo, da rast ne bo v vsakem letnem času enako hitra. Pretegnjena stebelca nam sporočajo, da je svetlobe premalo.