28. 8. 2015 | Besedilo: K. Ž./STA
Kmetijski strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti za slovensko zemljo
28. 8. 2015 | Besedilo: K. Ž./STA
Največja nevarnost za slovensko zemljo je pozidava, zlasti razpršena, saj smo med državami z najmanj kmetijskih zemljišč v Evropi, pa še teh ne varujemo dovolj. Tipičen primer je tudi načrtovana trasa na tretji razvojni osi, ki je celo barbarska, so na sejmu Agra ugotavljali kmetijski strokovnjaki.
Okroglo mizo ob mednarodnem letu tal je v Gornji Radgoni organiziralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na njej pa so bili ob praktičnem primeru načrtovane trase na tretji razvojni osi strokovnjaki prepričani, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Za zdaj namreč velja za najbolj sprejemljivo trasa, ki je z vidika kmetijstva in ohranjanja rodovitne zemlje po njihovem prepričanju najslabša.
Načrtovanje in izbiro trase za cesto med Velenjem in Šentrupertom, po zadnji različici naj bi potekala po Braslovškem polju in uničila 115 hektarjev najboljše zemlje, je predstavil Jure Radišek iz Civilne iniciative Braslovče. Po njegovih besedah je to kriminalno dejanje, saj naj bi traso na hitro izbirali celo po telefonu, študije so bile nestrokovne, kmetijska zemljišča neupoštevana, podjetja pa pri postavljanju tras nimajo metodoloških postavk.
Vodja sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Leon Ravnikar je opozoril, da so tla izjemnega pomena, saj so naravni vir za pridelavo hrane in tako predvideva tudi zakonodaja. Podlag za varovanje je sicer dovolj, težave pa so pri izvedbi, prav pri načrtovanju državnih projektov pa so najbolj na udaru najboljša kmetijska zemljišča. Po mnenju ministrstva je predvidena braslovška trasa iz kmetijskega vidika najslabša.
Po besedah Boruta Vrščaja s Kmetijskega inštituta je bila Slovenija leta 1933 55-odstotno pokrita z gozdovi, zdaj pa so že na 62 odstotkih, kar pomeni, da se kmetijska zemljišča še vedno zaraščajo. Vprašal se je, kako je mogoče, da smo za gradnjo ceste pripravljeni žrtvovati 160 hektarjev najboljše zemlje namesto pol hektarja travnika, pri načrtovanju pa niso upoštevana delovna mesta, saj na teh zemljiščih pridelujejo hmelj in za pridelke iztržijo med 18 in 20 milijoni evrov.
Marko Zupan z Biotehniške fakultete je dejal, da tla v Evropi sploh niso primerno zaščitena, saj zanje ni niti direktive, investitorji pa stroko silijo, kako naj ocenjuje zemljišča, čeprav je stroka načeloma enotna.
Vzroki za onesnaževanje tal so po navedbah Marine Pintar z Biotehniške fakultete v kemizaciji oziroma onesnaženju tal - pri čemer so nekateri ukrepi, kot je uporaba gnojil, nujni - fitofarmacevtska sredstva, ki se v dobrih tleh v veliki meri razgradijo, in zasoljena tla, kar se dogaja zaradi namakanja. Tudi Pintarjeva je odločna, da braslovške trase ne bi smelo biti, in da se do tal obnašamo skrajno barbarsko. Prav v Braslovčah gre po njenih navedbah za najboljšo zemljo, kakršne imamo v Sloveniji le pol odstotka oziroma manj kot 10.000 hektarjev.
Okrogla miza je izzvenela v ugotovitvi, da kmetijstvo nujno potrebuje površine, za katere bo jasno, da so trajne in nedotakljive.