6. 2. 2015 | Besedilo: K. Ž.
Milijoni za odvoz zavržene hrane
6. 2. 2015 | Besedilo: K. Ž.
Ekologi brez meja v sklopu projekta Volk sit, koza cela nadaljujejo z delom na področju preprečevanja zavržene hrane. V drugem delu projekta se bodo tako posvetili zmanjševanju količin odpadne hrane v šolah in vrtcih. Velik poudarek pa bodo namenili tudi združevanju vseh deležnikov ‘od vil do vilic’ z Nacionalno platformo za Slovenijo brez zavržene hrane.
V preteklih mesecih so Ekologi brez meja v sodelovanju s projektnim partnerjem eTRI opravili pilotne preglede na slovenskih šolah in vrtcih z uporabo anketnih vprašalnikov in pilotnih pregledov. Na vprašalnike je odgovorilo 30 ustanov, v pilotni pregled pa je privolilo 17 šol in vrtcev.
Izkazalo se je:
- da se v večini šol in vrtcev zavedajo problema, a da so rešitve velikokrat omejene s predpisi, priporočili in navadami šolarjev,
- da zavržejo največ zelenjavnih prikuh in prilog, enolončnic in polnozrnatega kruha,
- da stroški nabave hrane v šolah dosegajo vrtoglave zneske, med 90 in 100 milijoni € na leto in da skupaj z zavrženo hrano zavržejo še vanjo vloženo delo, energijo, vodo,
- da so stroški odvoza zavržene hrane zelo različni in da na letni ravni šole v Sloveniji za odvoz porabijo 3 do 4 milijone €,
- da skoraj nobena šola ne uporablja kompostnika za kompostiranje zavržene hrane, češ, da je to prepovedano.
Ekologi brez meja bodo v prihodnjih mesecih s posebnim programom za šolske in vrtčevske kuhinje skušali zmanjšati količine zavržene hrane v teh ustanovah. Program vsebuje ukrepe na vseh točkah, kjer je možen vpliv na nastajanje odpadne in zavržene hrane: ob nabavi, skladiščenju, pripravi, strežbi in odstranjevanju pripravljene hrane. Program bodo preizkusili z najmanj petimi šolami po Sloveniji.
Prav tako pa bodo nadaljevali s krepitvijo Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane in povezovanjem ključnih akterjev. Kljub zadržanosti vlade do novih ciljev na področju odpadkov nasploh, bodo s podpisniki zaveze na delovnih srečanjih opredelili ukrepe, ki bi jih morala Slovenija izvesti do leta 2025 na področju zavržene hrane. Ključni akterji ravnanja z odpadno in zavrženo hrano so pridelovalci in predelovalci hrane, veletrgovci in trgovske verige, humanitarne organizacije in ustvarjalci socialnih inovacij. V prihodnjih mesecih bodo skupaj z njimi identificirali razloge za nastajanje odpadne in zavržene hrane, grožnje nadaljnje rasti količin ter možnosti in priložnosti za njihovo zmanjšanje. S podpisniki zaveze bodo ukrepe za dosego cilja (zmanjšanje količin zavržene hrane v Sloveniji do leta 2025 za 50 %) predstavili v začetku junija na nacionalni konferenci.