12. 3. 2014 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: arhiv Semenarne Ljubljana
Moj zelenjavni vrt: Gredic ne premikamo
12. 3. 2014 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: arhiv Semenarne Ljubljana
Priprava gredic je pomembno opravilo pred začetkom nove vrtnarske sezone. Če zastavljamo vrt na novo spomladi, začnemo takoj, ko so tla dovolj suha in ogreta, da je mogoče prekopavanje. Po mokri zemlji ne hodimo in je ne obdelujemo, da ne pokvarimo njene strukture, zračnosti in rahlosti. Če nameravamo pridelovati zelenjavo v loncih in koritih, bomo rahlost in strukturo zemlje zagotovili z izbiro substrata.
Osnovno orodje za pripravo tal so grablje, motika, prekopna lopata in vrtne vile. Zelo pomembno je, da je zelenjavni vrt skrbno načrtovan, s stalnimi gredicami in potmi med njimi za nemoteno delo. Če bodo potke in gredice vsako leto drugje, bomo zemljo vedno znova tlačili na drugem mestu, zbitost in pomanjkanje zraka pa precej pripomoreta k težavam z vrtninami, s katerimi se ubadamo med rastno dobo.
Obračanje zemlje z lopato je najpogostejši način obdelave in priprave tal. S tem jih prezračimo, zrahljamo, hkrati pa jih obogatimo s hranili – jih pognojimo. Pri prekopavanju odstranimo čim več trajnih plevelov. Za gnojenje sta najprimernejša odležan hlevski gnoj in vrtni kompost, mineralnih gnojil se na domačem vrtu izogibamo. Idealen čas za globoko prekopavanje je jesen, saj zimski mraz razbije večje grude in izboljša strukturo zemlje. Zamudniki in tisti, ki vrt urejajo na novo, naj to storijo zgodaj spomladi. Kjer so vrtna tla rahla, je lopatanje nepotrebno in jih lahko pripravimo s prekopnimi vilami ali motiko. Na splošno gnojimo s hlevskim gnojem pred zimo, s kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili pa spomladi. Držimo se priporočenih odmerkov, saj pregnojena zemlja povzroča težave.
Prekopavanje
Prekopavati začnemo tako, da izkopljemo za višino lopate ali prekopnih vil globok jarek. Izkopano zemljo prenesemo na nasprotni konec grede, da bomo z njo zapolnili zadnji jarek. V prvega nato natrosimo kompost ali odležan hlevski gnoj od 5 do 10 cm na debelo. Ko kopljemo naslednji jarek, zemljo odlagamo na organsko snov, ki smo jo dodali v prejšnjega. Večje grude razbijemo z motiko ali vilami. Postopek ponavljamo do konca grede.
Če smo nov vrt zastavili na ledini, je priporočljivo, da po prekopavanju sredi aprila posejemo belo gorjušico ali oljno redkev, ki zemljo dobro pripravita za občutljivejše vrtnine. Konec pomladi ju lahko vkopljemo v tla, ki bodo kmalu nared za sajenje.
Gnojenje in kolobar
Vrtnine porabijo za svojo rast veliko hranil, vendar niso vse enako zahtevne, zato ne gnojimo celotne površine enako oziroma vsako leto, temveč upoštevamo kolobar. Triletni kolobar pomeni, da vsako leto pognojimo samo tretjino vrta – vsako leto na drugi tretjini. Na letos pognojeno površino sodijo vrtnine z največjo potrebo po hranilih, na lani pognojeno srednje »lačne« in na predlani pognojeno vrtnine, ki gnojenja ne prenesejo. Na novem vrtu, kjer lani seveda nismo gnojili, prvo tretjino pognojimo s polnim odmerkom organskega gnojila, drugo tretjino s polovičnim, zadnje pa sploh ne gnojimo. Na prvo tretjino sodijo kapusnice, paradižnik, paprika in jajčevec, bučnice, sladka koruza, krompir in blitva, na drugo pesa, redkev, repa, koleraba, endivija, radič, kobulnice, por in visoki fižol, na tretjo pa naj gredo vrtnine s kratko rastno dobo (solata, mesečna redkvica), stročnice ter čebula in česen, ki gnojenja ne preneseta.
V povprečju zadostuje od tri do štiri litre hlevskega gnoja ali šest litrov vrtnega komposta na kvadratni meter, kupljeno gnojilo pa odmerimo po navodilih. Kolobarjenje je na prvi pogled zapleteno, vendar ga poenostavimo, če omenjene skupine vrtnin vsako leto pomaknemo za eno mesto naprej. Seveda si moramo shraniti skico razporeditve v posameznih letih. Pomembno je, da na isto površino ne pride ista kultura dve leti zapored (velja za tiste, ki rastejo daljši del sezone, ne denimo solatnice).
Priporočljiva širina vrtnih gredic je 1,2 metra, kar nam omogoča, da jih bomo lahko obdelovali in pobirali pridelek z obeh strani; potke naj bodo široke približno 30 cm, da bomo na njih lahko stali in nanje postavili posodo.
Kakšen substrat v lonce
Za zelenjavo v loncih, koritih in zabojčkih izberemo univerzalno zemljo za rastline, še boljša pa je zemlja za vrt. Pogosto je kupljeni zemlji že dodano gnojilo z dolgotrajnim delovanjem. Če gnojila ni, ga dodamo ob sajenju. Vsekakor pa za zelenjavo ni primerna zemlja za lončnice. V loncih nam ni treba skrbeti za kolobarjenje, saj substrat menjamo vsako leto oziroma ga zamenjamo za vsako dalj časa rastočo rastlino. To zmanjša možnost napada bolezni.
Nekatere vrtnine potrebujejo bogat, humozen substrat. Takšne so kapusnice, bučnice, plodovke, sladka koruza in krompir. Zanje lahko uporabimo kupljene substrate, če želimo biti čisto ekološki, poiščemo take brez šote. Pomagamo si lahko tudi z mešanico domačega, dobro preperelega komposta in strukturne vrtne zemlje. Korenovke potrebujejo rahel, dobro odceden substrat. Zato zanje uporabimo manj komposta in dodamo peščeno zemljo ali pa vrtni zemlji primešamo nekaj peska. Vrtnine, ki rastejo kratek čas, kot so solatnice, kreša, rukola, nizki fižol, grah, potrebujejo manj humusa, zato jih posejemo v navadno, a dobro strukturno in odcedno vrtno zemljo, brez dodanega komposta. Za zelišča uporabimo večji del peščene zemlje, preveč humusa jim povzroča težave.
Poskrbimo za drenažo
Loncu, v katerega bomo sadili zelenjavo, najprej prekrijemo drenažne odprtine z glinenimi črepinjami, tako bo voda z dna še vedno odtekala. Nato ga napolnimo z zemljo in vanjo posadimo sadike na primerno razdaljo ter zemljo okoli vsake rahlo pritisnemo. Po sajenju površino zalivamo oziroma pršimo s pršilko toliko časa, da se voda nabere v podstavku. Potrebo po zalivanju preverjamo vsak dan, saj je odvisna od vremenskih razmer, predvsem od vetra in sonca.
-----
SODELUJTE V NAGRADNI IGRI
S pravilnim odgovorom na vprašanje sodelujete v veliki nagradni igri pod pokroviteljstvom Semenarne Ljubljana. Z njim se potegujete za enega izmed desetih darilnih paketov, v katerih so semena za letošnjo setev in izdelki za oskrbo vrtnin. Izrezano glasovnico, ki jo najdete v tiskani izdaji priloge Deloindom, pošljite do 26. marca na naslov Delo, Marketing, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Moj zelenjavni vrt. Glasujete lahko tudi v vrtnih centrih Kalia ter na spletnih straneh www.kalia.si in www.deloindom.si. Poleg tega vas vabimo, da nam že zdaj pošljete vprašanja o svojih težavah pri vzgoji vrtnin, na katera bo aprila in maja v naši prilogi odgovarjal strokovnjak Semenarne Ljubljana. Sprejemamo jih na naslovu Deloindom, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Vrtna svetovalnica. Natančna pravila nagradne igre in seznam nagrad so objavljeni na naši spletni strani.