Doma pridelane vrtnine lahko precej razbremenijo družinski proračun, vendar je najbolje začeti z majhnim vrtom. Zavedati se moramo, da bo v nekaterih obdobjih oskrba vrtnin zahtevala precej naše navzočnosti, predvsem v času setve, bujne rasti vrtnin in v sušnem poletju, ko si bomo za zalivanje morali vzeti čas zjutraj ali zvečer. Pred odločitvijo o velikosti dobro premislimo, koliko časa mu bomo lahko namenili, da nam ne bo v breme. Ena pogostejših napak, ki jih delajo vrtičkarji začetniki, je, da posadijo preveč vsega na preveliko površino. Priporočljivo je začeti z manjšim številom vrtnin, ob katerih si bomo sproti nabirali izkušnje in se naučili spopasti tudi s kakšno težavo. Sezone se ponavadi izidejo tako, da v nobeni ni mogoče pridelati prav vsega, tu in tam se kakšna stvar ne posreči, zagode nam jo lahko vreme ali druge okoliščine in škoda bi bilo, da bi se nam ob prevelikih ambicijah zazdele težave nerešljive. Če imamo radi vse pod nadzorom, se bomo morali navaditi, da se narava ravna po svojih pravilih, zaradi katerih ni mogoče vsega predvideti. Predvsem ona nam bo narekovala čas za določena opravila. Dobrodošli bosta potrpežljivost in odprtost za učenje.

Za vrt moramo najprej izbrati primeren prostor. Ključnega pomena so sonce in odcedna tla. Izberemo torej zemljišče, kjer v bližini ni velikih dreves in kjer tudi hiša ne bo senčila posevkov. Poleg sence je največja nevšečnost zastajanje vode v tleh, tako poleti kot pozimi, ki povzroči propadanje rastlin. Če bomo imeli zelenjavni vrt pri hiši, je zaželeno, da bo čim bolj dostopen iz kuhinje. To je pomembno tako poleti, ko bomo imeli pri roki vedno svež pridelek, še bolj pa pozimi, ko nam lahko sneg in blato preprečita dostop do gredic.

Eno najpogostejših vprašanj na začetku je, kako velika površina je sploh potrebna za sprotno preskrbo enega človeka ali družine. Vel­ja, da zadostuje približno 10 kvadratnih metrov zelenjavnega vrta na družinskega člana. Če želimo pridelati še nekaj zelenjave za pozimi, to površino podvojimo. Pustimo si možnost, da bi med letom po potrebi dodali še kakšno gredico.

Ko izbiramo vrtnine, se odločimo za tiste, ki nam pri vzgoji ne bodo delale preveč težav. Začnemo lahko z osnovnimi, kot so bučke, solata, paradižnik, korenček, redkvica, nizki fižol, vmes posadimo nekatera zelišča, na primer šetraj, baziliko in peteršilj. Izbor in količina bosta prilagojena temu, kar radi jemo. Nekaterim ni veliko do začimbnic in zelišč, vendar naj jih na vrt vključijo tudi zato, ker pripomorejo k zdravju bližnjih vrtnin. Enako velja za cvetice ob robovih gredic, žametnico (tagetes), ognjič, kapucinko in druge sadimo v bližino vrtnin, ker odvračajo bolezni in škodljivce ter privabljajo opraševalce. Ko bomo načrtovali razporeditev vrtnin, imejmo v mislih njihovo razvrstitev v tri skupine glede na to, koliko pognojeno zemljo potrebujejo. Glede na to bomo namreč v prihodnji letih na posameznih gredicah vrstili kulture. Več bomo o tem napisali v tretjem nadaljevanju, ko bomo govorili o gnojenju. Poleg tega so za razporeditev vrtnin pomembni dobri in slabi sosedi – gre za to, da se v bližini rastoče rastline s svojimi lastnostmi bodisi spodbujajo ali zavirajo. Osnovno informacijo o kombinacijah lahko preberemo že na semenski vrečki.

Še o nečem premislite, preden boste začeli delo na vrtičku – kakšnemu načinu vrtnarjenja boste dali prednost? Vztrajanje pri ekološki, sonaravni obdelavi je najlažje, ko je še načelna, marsikdo pa se zmede, ko nastopi kak problem. Na pomlad bodo morda od »veteranov« med vrtičkarji padali nasveti, kako se lotiti kakšne težave – ne čudite se, če si bodo popolnoma nasprotovali. Če želite čim bolj zdravo hrano, je pomembno, da se odrečete mineralnim, umetnim gnojilom in predvsem uporabi fitofarmacevtskih sredstev, s katerimi se morda hitro odkrižate problema, a naredite veliko škodo mikroorganizmom v zemlji, brez katerih ni zdravega vrta. Če morate ukrepati, se škodljivcev znebite z naravnimi pripravki.

Zastavimo balkonski vrtiček

Za uspeh na balkonskem zelenjavnem vrtičku je pomembna njegova lega. Tudi tu je idealno, če imajo rastline vsaj šest do osem ur sonca na dan. Oskrba je tu v primerjavi s klasičnimi gredicami veliko bolj intenzivna, odvisna je od izpostavljenosti vremenskim vplivom, padavinam, vetru ali sončni pripeki. Ali je potrebno zalivanje, bomo morali preverjati vsak dan, saj bo zelo odvisno od vetra in sonca.

Za vzgojo v posodah se predvsem dobro obnesejo vrste in sorte vrtnin z nizko grmičasto rastjo, majhnimi glavicami in drobnimi plodovi. To so na primer češnjevi paradižniki, sladki feferoni, korenček z majhnimi koreni, solate, ki ne naredijo velikih glav, kumare in bučke grmičaste rasti, ki ne potrebujejo opore, nizki fižol, čebula, česen, paprika, redkvice, rukola, radič in še mnoge druge. Na balkonih, ki so izpostavljeni vetru, dopolnjujmo repertoar z višjimi rastlinami v naslednjih sezonah, ko bomo že imeli nekaj izkušenj z razmerami. Tudi zelišča so primerna za posode: peteršilj, bazilika, timijan, rožmarin in origano ...

Zelenjavo najpogosteje sejemo in sadimo v lonce in korita. Zeliščem manjše grmičaste rasti bodo zadostovali manjši lončki, korenasta zelenjava bo zahtevala bolj globoko posodo, precej velika je primerna za zelenjavo višje rasti, na primer paradižnik. Posoda mora imeti na dnu odprtine za odtok vode, sicer obstaja nevarnost gnitja korenin. Še posebno je na zastajanje vode občutljiva korenasta zelenjava. Če bomo sadili v glineno posodo, moramo upoštevati, da njene stene srkajo vodo. Pri tem se prst hitreje suši, kar zahteva tudi pogostejše zalivanje. Najbolj praktične so plastične posode; če so izdelane iz dobre plastike, so čvrste, odporne proti zmrzali in dobro zadržujejo vlago. Manjša ko je posoda, tem pogosteje bomo morali zalivati.

Za sajenje zelenjave so na voljo tudi posebne vreče, ki so preproste za uporabo in vzdrževanje, po koncu sezone, ko pospravimo zelenjavo, jih zložimo in shranimo. Na izbiro so različno visoke in velike, vse pa imajo ob strani in na dnu drenažne odprtine.

-----

Kateri so njihovi dobri sosedi

• Čebula: korenje, jagode, kumare, solata
• Korenček: čebula, endivija, grah, paradižnik
• Paradižnik: nizki fižol, korenje, kapusnice, špinača, solata, radič, por, kapucinka
• Kapusnice: grah, kumare, fižol, korenje
• Cvetača: nizki fižol, zelena, paradižnik
• Krompir: kapusnice, špinača, tagetes, bob
• Solata: fižol, grah, kumare, koleraba, paradižnik