Lani, ko jih je doletela uredba o prepovedi uporabe teh semen, je bila večina »zaščitenega« semena že v zemlji. Letos, ko so morali poseči po drugem, kemično neobdelanem in za okolje nenevarnem semenu, jim koruzne njive uničujejo strune, ličinke hroščev pokalic.

V Pomurju raste koruza na več kot 20.000 hektarih njiv, posevki pa so zaradi omenjenega škodljivca uničeni na več kot tretjini površin, pravijo.

Iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) tudi zato ministrstvo za kmetijstvo in okolje pozivajo, da umakne prepoved uporabe neonikotinoidnih preparatov in da z odškodninami poskrbi za oškodovane kmete.

Ministrstvo ne popušča

Po prvih ocenah škode bi napad talnih škodljivcev lahko preprečili, če bi bilo koruzno seme obdelano z ustreznim insekticidom, pravijo v KGZS.

Prepričani so tudi, da je škoda zaradi prepovedi uporabe tretiranega semena zaradi napada škodljivcev zdaj večja, kot je bila škoda pri čebelah.

Zato jih zanima, »kdo bo kmetom povrnil škodo zaradi neodgovornih odločitev države«. Zbornica bo, pravijo, za ta namen svojim članom omogočila pravno pomoč pri izterjavi nastale škode.

Z ministrstva za kmetijstvo in okolje pa na pritiske kmetov iz Pomurja in KGZS po ukinitvi prepovedi uporabe neonikotinoidov odgovarjajo, da ne razmišljajo o odpravi odredbe o prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za tretiranje semena koruze in prepovedi rabe tretiranega semena koruze ter oljne ogrščice, saj se njihovo stališče v zvezi s tem ni spremenilo.

Več o stališču ministrstva in priporočilih čebelarjev ter okoljevarstvenikov si lahko preberete v četrtkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.