Da bi natečajniki uspešno vrtnarili še naprej, smo jih ob tokratnem obisku oskrbeli z učinkovitimi izdelki Bio Plantella, kot so vitaminski in aminokislinski kompleks Bio Plantella Vita za krepitev rastlin po šoku zaradi zmrzali, naravno sredstvo proti bolez­nim iz njivske preslice Bio Plantella Natur in ob pojavu prvih uši sredstvo iz naravnega piretrina Bio Plantella Flora kenyatox verde.

V Renčah vrtnarijo že najmlajši

Ob izboru vrtnarjev so se strokovnjaki Kluba Gaia dodatno odločili, da bodo pomagali tudi skupinici najmlajših vrtnarjev – skupini Oblački iz Vrtca Renče. Predšolski otroci, ki vrtnarijo pod vodstvom vzgojiteljic Nike Kod­rič in Jožice Durn, se z rastlinami tudi pogovarjajo. Ko smo jih obiskali, so nam povedali, katere vrtnine radi jedo, zelo so nas presenetili tudi s svojimi vprašanji, predvsem koliko časa potrebujejo posamezne vrtnine, da zrastejo, in kako velike bodo. Del vrtička so namenili paradižniku in paprikam, ki so jih razmejili z zeleno in baziliko, na isti del pa so posadili še predstavnika kapusnic: zelje in brokoli. Ker vrt obdaja ograja, so jo dobro izkoristili in ob njo posadili kumare. Drug del vrta so zasedle solatnice, saj otroci zelo radi jedo rukolo in solato rezivko, ki so jo posejali sami. Posejali so tudi redkvico in jo dobro zalivajo, da ne bo preveč pekoča. Sami so vse rastline tudi označili. Da bodo zdrave in jih ne bo napadla plesen, smo jih poškropili s povsem naravnim sredstvom iz njivske preslice.

Urejen urbani vrt

Kljub snegu in zmrzali so vse vrtnine na urbanem vrtu v Škofji Loki pri družini Tehovnik preživele in bujno odgnale. Zaradi temperatur pod ničlo so bile sicer v stresu, zato so jih takoj po odjugi začeli vsak teden zalivati z aminokislinskim in vitaminskim kompleksom. Aminokisline namreč pospešijo fotosintezo, presnovo v rastlinskih organih in transport mikroelementov po rastlini, kar pospeši okrevanje po stresnih okoliščinah, kot so zmrzal, toča in druge vremenske neugodnosti.

Bujna rast rastlin je pokazala tudi pomen dobrih in slabih sosedov. Listnato zelenjavo in čebulnice smo posadili izmenjaje, saj solata ne sodi ob peteršilj ali špinačo. Boljšo rast smo zagotovili tako, da smo med njih posadili čebulo in por.

Kljub hladnemu vremenu so se temperature v začetku maja čez 15 °C, kar v kombinaciji s padavinami lahko povzroči razvoj plesni in pepelovk. Pri družini Tehovnik so rastline zdrave, in da bo tako ostalo, so solatnice po dežju poškropili z naravnim pripravkom iz njivske preslice, ki bolezni uniči kontaktno. Rdeča pesa in kolerabica zelo dobro uspevata v družbi malin, ki se vzpenjajo ob stranici vrta. Plodovke bomo posadili, ko se bo ogrelo.

Prava izbira sort na podeželskem vrtu

Tudi pri družini Yebuah Tiran na Dolenjskem so rastline odlično preživele zmrzal. Pri kapusnicah smo posadili moderne hibride s krajšim časom rasti. Cvetačo smo izbrali takšno, da je bolj odporna na vročino, ki se bo morda začela že kmalu po hladnem in deževnem maju. To je zelo pomembno, saj visoke temperature pri cvetači ustavijo rast glav. Pričakovali smo višje temperature, zato smo posadili tudi koromač, ki ga sicer redko najdemo na slovenskem vrtu. A ker smo kupili velike sadike, se je vse dobro končalo in koromač dobro raste. Družbo mu dela rdeča pesa, nato pa smo s čebulo nevtralizirali prostor do paradižnika, saj sta koromač in paradižnik slaba soseda.

Redno okopavanje čebulnic (čebula, por, česen) prepreči zaskorjenje zemlje in ohranja vlago v tleh. Visoki fižol bo še počakal, saj potrebuje za vznik temperaturo zemlje okoli 15 °C. Zaradi obilnih padavin pa so se pojavile težave s polži, ki so napadli kapusnice, zato smo okoli posameznih rastlin naredili obrambni zid iz naravnega gela proti polžem. Krajša obdobja toplega vremena so pospešila rast in cvetenje jagod, ki že dajejo pridelek. Med prvim cvetenjem smo jih dognojili z organskim gnojilom za jagode. To vsebuje veliko fosforja in kalija, ki pri rastlinah sodelujeta pri pomembnih procesih, kot sta cvetenje in tvorjenje plodov. Jagode so zelo občutljive na plesni in pepelovke, zato jih po vsakem dežju škropimo z naravnim sredstvom iz njiv­ske preslice, ki prepreči pojav bolezni.