Končno se je dvignila temperatura tal v Sloveniji, tako da so tudi pri družini Tehovnik v Škofji Loki lahko posadili še plodovke. Pri teh je namreč temperatura tal izjemno pomembna, priporočeno je, da je zemlja ogreta vsaj na 15 °C, da se lahko koreninski sistem pravilno razvija. Če pa je v tem obdob­ju še veliko padavin, lahko hitro izbruhne koreninska gniloba. Zato smo počakali na primerne temperature in nato posadili paradiž­nik, papriko in kumare.

Ob zadnji strani vrta družine Tehovnik je priročna dvignjena greda, na katero smo posadili kumare, ki se bodo po opori spustile do tal. Pri kumarah je treba paziti, da jih ne posadimo pregosto, rastejo naj kar meter druga od druge ali še več. Če opazimo slab razvoj cvetov in zakrnele plodove, gre lahko za napad krastavosti ali katero drugo bolezen. Če ni prepoznavnih peg ali lis na rastlini, pa je najverjetneje vzrok pomanjkanje bora. Pri plodovkah je pred cvetenjem in po njem priporočljivo dodajanje bora, tako foliarno – škropljenje listov kot zalivanje, saj ga le tako založno dodamo še v tla. Preventivno lahko tekoči bor uporabimo tudi pri drugih rastlinah z daljšo dobo rasti – to so vse plodovke in kapusnice.

Plodovke potrebujejo oporo, ki jo namestimo že ob sajenju, da se rastline ne zvijajo ali celo zlomijo. Višina opore predvsem pri paradižniku je stvar praktičnosti in želja. Če želimo paradižnik na določeni višini, mu preprosto odščipnemo rastni vršiček in bo prenehal rasti v višino. Po prvem cvetenju priporočamo škropljenje z naravnim tekočim kalcijem, da preprečimo gnilobo okoli muhe ploda.

Poleg postavitve opore je za plodovke pomembno dognojevanje v kombinaciji z zalivanjem. Rastline morajo imeti primerno količino tako hranil kot vode glede na rast, da pridelamo zdrave in okusne plodove. Priporočamo redno dognojevanje, enkrat na teden, le količino gnojila prilagajamo velikosti rastlin. Strokovnjaki Kluba Gaia prisegamo na naravna, tekoča organska gnojila iz morskih alg, saj vsebujejo veliko kalija, ki je pomemben za razvoj plodov – povečuje njihovo kakovost in poveča pridelek na rastlino. Pri zalivanju plodovk moramo tudi paziti, da voda ni prehladna, zato zalivalko ali sod pustimo na soncu, da se segreje. Zalivamo po zemlji, okoli stebla.

Predvsem pri paradižniku izbiramo odporne sorte, saj nam paradižnikova plesen in druge bolezni hitro uničijo rastlino in smo ob pridelek. Zato je tudi priporočljivo, da mu naredimo »streho« vsaj iz plastične folije in takoj po sajenju na prosto začnemo krepiti rastline z naravnimi sredstvi. Družina Tehovnik jih enkrat na teden in po vsakem dežju škropi z naravnim sredstvom iz njiv­ske preslice.

V Škofji Loki smo tudi paprike posadili na dvignjeno stransko gredo. Paprike so najbolj občutljive pri presajanju na prosto, saj jih sonce hitro ožge, obenem pa jih zelo rade napadejo tudi uši. Uši sesajo rastlinske sokove in povzročijo zvijanje in deformacijo listov, kar pomeni zmanjšano fotosintezo in slabšo rast. Da uši odstranimo, jih kontaktno poškropimo z naravnim piretrinom iz rastline dalmatinski bolhač.

Prav tako imajo na vrtu pomembno vlogo koristne rastline. V Škofji Loki smo povsod nasadili cvetlice in zelišča. Zelišča lahko nekoliko odganjajo bolezni in škodljivce. Cvet­lice, kot so žametnice, kapucinke in ognjič, pa privabljajo opraševalce in lahko odganjajo talne škodljivce.

Večgeneracijsko sodelovanje

Komisijo natečaja je med izborom vrtnarjev za strokovno svetovanje navdušila tudi prijava družino Vere Lazar iz Obreža pri Središču ob Dravi. Gospa Vera se je vrtnarjenja naučila od mame, nekaj pa iz literature, in ko je prebrala povabilo k vrtnarskemu natečaju, si je zaželela strokovnih nasvetov strokovnjakov Kluba Gaia.

Družini smo svetovali, da glede na število družinskih članov posadijo še nekoliko več solatnic, kot sta radič solatnik in cikorija, pa tudi blitve, ohrovta in kolerabice, po ograji se bosta vzpenjala čajota in pepino. Ker na potkah zastaja voda, smo jim priporočili, da po njih položijo filc in nanj natrosijo sekance. Tako bodo potke v vsakem vremenu pohodne, vrtnine pa na dosegu rok. Na srečo nimajo nobenih težav s polži, saj jih race pridno pobirajo.

Za paradižnik družina vsako leto postavi provizorični plastenjak, vsaka sadika pa dobi tudi plastenko za zalivanje. Papriko zavarujejo s tunelom iz koprene. Pri česnu je opaziti razlike med španskim in domačim, saj je to vrtnina, ki zelo dobro prenaša zapise iz domačega okolja in ravno tako zahteve. Španski česen je na gredi v bistveno slabši kondiciji kot domači. Jagode dobro rastejo na zastirki iz slame, novozelandska špinača pa se vsako pomlad sama obnavlja in jo potem uporabljajo vso sezono. Na vrtu rastejo tudi ognjič, kapucinke, žajbelj, timijan, origano, koprive. Sadike bazilike pa čakajo za saditev ob paradižnikih in paprikah.