S tem je Syngenta v 38 državah članicah Evropske patentne organizacije dobila izključno pravico za vse paprike (tudi sladke paprike, paprike čili in jalapeno), odporne proti ščitkarjem, kar pomeni, da jih kmetje in žlahtnitelji ne smejo uporabljati. V znak protesta proti podelitvi patenta je na začetku tega meseca koalicija 32 nevladnih organizacij ter organizacij kmetov in žlahtniteljev iz 26 evropskih držav, tudi Slovenije, na Evropski patentni urad (EPO) vložila ugovor za izpodbijanje patenta z argumentom, da Syngenta ni izumila odpornosti, ampak jo je le prenesla iz divje paprike v komercialno. Patent – pojem v praksi sicer pogosteje povezujemo z zaščito na tehničnem področju – se namreč lahko podeli le za izum, ki je nov, inventiven in industrijsko uporabljiv. »Takšni patenti nimajo nič skupnega s tradicionalnim razumevanjem patentnega prava oziroma s pravičnimi nagradami in spodbudami za inovacije in izume. Temelječi na obrobnih tehničnih lastnostih uporabljajo patentno pravo kot sredstvo nezakonite prisvojitve (biološkega piratstva), ki spreminja rastlinske genske vire za prehrano in kmetijstvo v intelektualno lastnino peščice velikih podjetij,« je zapisala v poročilu koalicija, ki si je nadela ime No patents on seeds.

Več o patentih na zelenjavo preberite v tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.