Zelenjavni vrt

Gotovo bomo čas, ki nam še ne dopušča dela na prostem, izkoristili za nakup semen in drugih vrtnarskih potrebščin, toda vseeno ne bodimo preveč neučakani. Zelo je priporočljivo, če najprej naredimo povzetek lanskega leta, presodimo, česa smo sejali preveč, premalo ali ob nepravem času, kaj je zaradi obolevanja rastlin smiselno opustiti, na papir skiciramo razporeditev letošnjih gredic in naredimo načrt za kolobar. Če bomo sadili krompir, potem je smiselno, da že februarja spremljamo ponudbo semenskega krompirja, saj se utegne zgoditi, da marca nekaterih najbolj priljubljenih sort v vrtnih centrih zmanjka. Bolj zgodaj ga bomo kupili, hladnejši prostor za skladiščenje moramo imeti (nad 4 ° C), da neželeno kaljenje gomoljev ne bi izčrpalo. Hoteno nakaljevanje v svetlem prostoru poteka pri temperaturi okoli 15 ° C in traja kakšne tri tedne.

Eno najpomembnejših opravil ta mesec bo za marsikoga setev za domačo pridelavo sadik. Bi letos za spremembo vzgojili tudi sadike zgodnjepomladnih vrtnin, ki smo jih doslej kupovali, npr. zelene, kapusnic, zgodnje solate, čebule in pora? Te pridejo na vrsto pred plodovkami, po vzniku pa potrebujejo tudi precej nižje temperature kot paprika, jajčevec in paradižnik. Že od januarja je čas za vzgojo sadik gomoljne zelene, ki raste zelo počasi, čebule in pora, potem pridejo na vrsto listnati peteršilj, bob, proti koncu meseca pa zelje, brokoli, cvetača in solate. Od plodovk najprej posejete jajčevce in paprike, paradižnik pa šele proti koncu meseca, da se vam do srede maja, ko bo nevarnost krepkejših ohladitev minila, ne bi preveč potegnil. Sicer pa vam je lahko v veliko pomoč podatek, kako dolgo traja, da so sadike posameznih vrtnin godne: solata potrebuje 35 dni, kapusnice od 35 do 45, por in čebula 45, zelena 70, paprika in jajčevec 70 do 85, paradižnik pa od 60 do 70 dni.

Najzgodnejših setev in sajenja na prostem se bomo seveda lahko lotili šele, ko se bo zemlja dovolj osušila. To upoštevajmo, tudi če prekopavanja gredic nismo utegnili opraviti jeseni. Tudi gnojenje s hlevskih gnojem, če tega nismo storili pred zimo, opravimo takoj, ko bodo razmere primerne, saj traja dalj časa, da se razgradi in postanejo hranila dostopna rastlinam.

Če bo vreme prijazno, bomo konec meseca na prosto sejali bob, redkvico, špinačo in zgodnji grah. Za zgodnje setve je bolje izbrati čim mlajše seme, ker ima več energije in bo kalitev zanesljivejša. Čim prej, ko zemlja ni več mokra, posadimo tudi spomladanski česen; morebitne ohladitve mu v nobenem primeru ne bodo škodovale.

Vse več je tistih, ki se odločajo, da si bodo za pridelavo vrtnin omislili visoko gredo, in prav zdaj je pravšnji čas, da proučijo ponudbo na trgu, se pozanimajo o različicah in se poučijo, s čim napolniti gredo. Ena od njenih prednosti je tudi zgodnejša pridelava, saj je prst zaradi procesov razgradnje, ki potekajo v naloženem materialu, toplejša kot v vrtnih tleh. Februar je bil nekdaj tudi mesec, ko so vrtičkarji na novo napolnili tople grede, ki so omogočale zelo zgodnje setve solatnic, špinače ali pridelavo sadik. Topla greda namreč ni samo ograjen in s stekli zaščiten prostor na najbolj osončenem delu vrta, temveč je "topla" v veliki meri zato, ker jo od spodaj ogrevajo presnovni procesi, ki potekajo pod vrhnjo plastjo kakovostne zemlje. Za to je zaslužen predvsem svež hlevski gnoj, s katerim napolnimo toplo gredo, ki jo seveda pred tem od znotraj "izoliramo" z debelo plastjo trave ali koruznice. Zgornjih 25 do 30 centimetrov predstavlja setveni substrat ali dobra vrtna zemlja. Tako napravljeno gredo pokrijemo z okni in s setvijo počakamo še nekaj dni, da se začne razpadanje in se gnoj spet ogreje. In če za gnojenje velja, da mora biti hlevski gnoj dobro uležan (star najmanj pol leta), se v toplo gredo, kjer ne pride v stik z rastlinami, naloži svež gnoj.

Sadni vrt

V sadovnjaku februarja predvsem preverjamo, ali ni morda zima kaj polomila, odstranjujemo zalomljene veje, za rez sadnih dreves pa je še prezgodaj. Lahko pa že obrežemo trto. Ko se bo zemlja dovolj osušila, okopljemo kolobar okoli dreves in ga pognojimo z organskimi gnojili, če tega nismo utegnili narediti jeseni. Da sonce ob otoplitvah ne bi preveč ogrelo temnih debel sadnih dreves in spodbudilo pretakanja sokov po njih (nevarno ob nenadni zmrzali!), jih prebarvamo z apnenim beležem.

Sicer pa je do srede februarja (pomembno je, da drevesa mirujejo) še čas, da si narežemo enoletnih poganjkov debeline svinčnika, ki jih nameravamo uporabiti za cepljenje. To naredimo, ko se začne brstenje, do takrat pa cepiče shranimo v kleti v vlažni mivki ali v hladilniku.

Ker so ob tem času drevesa gola, lahko opazimo na lubju ali pazduhah vejic jajčeca škodljivcev, kot so listne uši, kapar ter rdeča sadna pršica. Če je napad hud, nam bo prišlo prav, če si bomo ogledali škropilni načrt, primeren za ekološki sadovnjak in vrtičkarje. Zavedati se moramo, da lahko brez opravljenega izobraževanja o uporabi FFS kupimo le določena zaščitna sredstva. Za uspešno zaščito moramo upoštevati priporočeni čas uporabe in se dosledno držati navodil.

Ves čas, ko zemlja ni zaledenela in ko ni več premokra, lahko sadimo sadna drevesa, februar je zelo primeren za grme jagodičevja, kot so ribezi, kosmulje in joste.

Okrasni vrt

Porežemo tiste okrasne trave in trajnice, ki smo jih jeseni pustili za zimski okras, konec meseca pa že lahko obrežemo vzpenjavke, kot so bršljan, glicinija ali okrasna trta. Februarja je skrajni čas za nabiranje in sajenje potaknjencev forzicije, japonske kutine in navadnega šipka in rezanje olesenelih cepičev grmovnic, ki jih bomo do cepljenja shranili na hladnem. Ta mesec že lahko opravimo pomlajevalno rez listopadnih grmovnic. Ko je zemlja odmrznjena in dovolj suha, sadimo listopadne grmovnice in drevesa.

Sicer pa nas bodo proti koncu meseca že razveselile prve spomladanske čebulnice, npr. zvončki in nizka mrežasta perunika.  Tisti, ki imate na vrtu teloh, ki tvori cvetove nizko pri tleh, mu lahko porežete liste – ne samo da bodo cvetovi lepše vidni, s tem boste odstranili tudi možne okužbe, npr. telohovo listno pikčavost. Pozneje bodo listi spet pognali, a ne bodo toliko izpostavljeni okužbi, ker bo manj vlage.

Februar je pravšnji čas, da začnemo nakaljevati gomolje (ali pa jih na toplem posadimo v lončke) sezonskih lepotic, kot so kane, gomoljne begonjije idr. Begonije, ki jih boste spodbudili k rasti v februarju, bodo predvidoma zacvetele junija. Preden gomolje begonij ponovno posadimo, moramo počakati na prve znake rasti. Lahko jih spodbudimo tako, da jih prenesemo v topel prostor (okrog 20 °C) in jih vsake tri dni za 10 minut namočimo v mlačno vodo. Ko se prebudijo, gomolje razporedimo po lončku ali koritu deset centimetrov vsaksebi. Pri zalivanju moramo paziti, da ne pride do zastajanja vode, saj je to eden izmed najpogostejših razlogov za propad rastline. Večina gomoljev bo najpozneje v mesecu in pol pokazala poganjke. Takrat lončke prenesemo na svetlo mesto, vendar morajo biti zaščiteni pred neposrednim soncem. S presajanjem gomoljnih begonij na prosto bomo morali seveda počakati, da mine nevarnost spomladanske slane, ki bi lahko rastline uničila.