V skupino avtorskih setvenih koledarjev, ki so v Sloveniji dostopni v tiskani, ponekod tudi v spletni obliki, uvrščamo predvsem dva tipa, astrološke in astronomske setvene koledarje. Priporočila koledarjev iz teh dveh skupin za dnevna opravila se razlikujejo, oz. natančneje, so za nekaj dni zamaknjena, ker temeljijo na različnih zvezdnih kartah. O izhodiščih treh – dveh astroloških in enega astronomskega – smo se pogovarjali z astrologinjama Emo Kurent in Ireno Stopar ter z Meto Vrhunc iz Ajde, društva za biodinamično gospodarjenje. Krajši pogovori z njimi pričajo o tem, da gre za kompleksna vprašanja, pri razumevanju katerih nam je v prid vsaj nekaj astronomske in astrološke znatiželjnosti.

Preden se posvetimo splošnim značilnostim resnih setvenih koledarjev, pa nekaj o tistih anonimnih iz tretje skupine, s kakršnimi mnogi trgovci ob koncu leta obdarijo redne stranke. Preprodaja stenskih koledarjev je velik posel, v več podjetjih, ki jih prodajajo na debelo, pa so nam namignili, da se na trgu znajdejo tudi takšni iz napol legalnega posla.

Najbolj verodostojni so avtorski

Razmere, ki ne omogočajo sledljivosti, so kot nalašč za izdelke, za katere »izdajatelji« vzamejo malo tu, malo tam iz koledarjev prejšnjih let. Več naših sogovornikov iz te panoge pa opaža, da se pri naročnikih čedalje bolj krepi povpraševanje po stenskih koledarjih Marije Thun, na katerih je vir podatkov naveden. Tudi sami smo med običajnimi stenskimi koledarji z navedenim virom podatkov naleteli le na te.

Špela Turšič, ki je leta 2010 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom Rast in razvoj kolerabice z upoštevanjem setvenega koledarja, je zapisala, da je pri odločitvi, da bo od vseh pri nas dostopnih koledarjev za poskuse izbrala ravno koledar Marije Thun, pretehtalo to, da so bili po njem povzeti podatki v različnih izdajah najpogostejši. Štiri leta prej, ko je diplomo s podobno temo zagovarjal njen kolega I. Miklavčič, so se setveni koledarji med seboj veliko bolj razlikovali.

Na podlagi doslej povedanega nismo daleč od ugotovitve, da so verodostojni setveni koledarji tisti, katerih avtorstvo je znano. Najambicioznejši izhajajo kot del priročnikov (večjih ali manjših knjižic), vsebujejo razlago principov ali izročila, na katerih temeljijo, in navodila, kako brati različne znake. Takšni so tudi trije setveni koledarji, o katerih smo se pogovarjali z našimi sogovornicami. Stenske izpeljanke teh koledarjev ne vsebujejo vseh informacij, pogosto samo znak, kateremu delu rastline je dan naklonjen.

Lunine bukve, astrološki vodnik, v katerem je v izdaji za leto 2015 pokojno Meto Malus kot avtorica zamenjala Irena Stopar, izdajajo pri Založbi Kmečki glas. Manjši del knjižice je setveni koledar (tega založba vsako leto izda tudi v obliki stenskega koledarja), ki mu sledijo še napotki za delo na vrtu Miše Pušen­jak. Te je treba razumeti zgolj kot dodatek, ki se ne navezuje na setveni koledar, pravi Pušenjakova. Po besedah Alena Osen­jaka s Kmečkega glasa se jim zdi prav, da je avtor njihovega setvenega koledarja Slovenec. Slovenka je tudi avtorica Luninega vod­nika, ki prav tako vsebuje setveni oz. vrtni koledar. Astrologinja Ema Kurent ga izdaja v samozaložbi. Setveni priročnik Marije Thun, ki ga izdaja Društvo Ajda, se od navedenih publikacij razlikuje po tem, da je namenjen zgolj kmetovanju, da je tujega avtorstva in da temelji na astronomskih podatkih.

Vsem tem setvenim koledarjem je skupno, da po dnevih priporočajo, kdaj je najprimernejši čas za delo s katero od štirih skupin rast­lin: tistih, ki jih gojimo zaradi podzemnega dela, cvetov, listov ali plodov. Podzem­nim delom koristi, če se z rastlino ukvarjamo, ko Luna na nebu prehaja zemeljska znamenja (Bik, Devica, Kozorog), v cvetu naklonjenih dneh Luna prehaja zračna znamenja (Dvojčka, Tehtnico in Vodnarja), v dnevih za list vodna znamenja (Rak, Škorpijon, Ribi), v dnevih za plod pa ognjena znamenja (Oven, Lev, Strelec). Izbira pravega dne je najpomembnejša za setev, pa tudi za okopavanje, škropljenje s pripravki za krepitev odpornosti in obiranje. Pri vrtninah za sprotno uživanje je bolj kot priporočeni dan pomembno, da jih uživamo čim bolj sveže. Obstajajo tudi izjeme od zgoraj navedenega pravila, o čemer bomo podrobneje pisali na naši spletni strani.

Natančnejše razlage, zakaj se priporočeni znaki (povsod gredo v zaporedju korenina-cvet-list-plod) v astronomskih in astroloških koledarjih razlikujejo, si lahko preberete v pogovorih z našimi sogovornicami. Pri iskanju teh odgovorov nismo imeli težav, medtem ko z vprašanjem, koliko izhodišča, na katerih temeljijo njihovi koledarji, potrjujejo empirične raziskave, nismo bili pri vseh enako dobrodošli.

-----

Meta Vrhunc

Sogovornica je pobudnica in soustanoviteljica društev za biodinamično gospodarjenje Ajda, v katerih Slovencem od srede osemdesetih let približuje to metodo kmetovanja, ki pri svojem delu uporablja Setveni priročnik Marije Thun. Od leta 1988 ga v popolnem obsegu izdaja v slovenskem prevodu, s čimer se pridružuje 24 svetovnim jezikom, v katere ga prevajajo. Kako je nastal setveni koledar Marije Thun in na kakšnih zakonitostih temelji?

Leta 1961 ga začela izdajati Marija Thun. Vsebuje priporočila za delo z rastlinami, do katerih je prišla na podlagi ugotovitev v poskusih, ki jih je na svojem posestvu v Dexbachu v Nemčiji najprej sama, pozneje pa z mnogimi sodelavci opravljala od leta 1952 do svoje smrti leta 2012. Njeno delo nadaljuje sin Matthias Thun. Upoštevanje omenjenega koledarja je eden od temeljev biodinamičnega kmetovanja, za začetnika katerega štejemo dr. Rudolfa Stainerja. Filozof in oče waldorfske pedagogike je bil utemeljitelj antropozofije, po kateri življenje na Zemlji pomembno sooblikujejo energije, ki nanjo prihajajo iz vesolja. Thunova je zakonitosti teh vplivov prepoznala iz odzivov rastlin v poskusih. Rastlini lahko posredujemo različne impulze za rast tako, da izberemo čas setve in najpomembnejših opravil glede na to, pred katerim ozvezdjem zodiaka takrat potuje Luna. Njena priporočila se nanašajo na astronomske zvezdne karte in izračune, ne na astrološke, na katerih temeljijo drugi setveni koledarji.

Od kod izhajajo razlike med njimi?

Iz različnih izhodišč, ki jih uporabljajo za svoje zvezdne karte. Povod za nastanek astrologije pred tremi tisočletji je bilo intuitivno čutenje ljudi, da na življenje na Zemlji vplivajo kozmične energije, najbolj Luna. Današnji astrološki koledarji še vedno temeljijo na takratni ugotovitvi, da je bilo Sonce v pomladišču (tj. na dan pomladnega enakonočja) v ozvezdju Ovna. Astronomski koledarji pa, v nasprotju s tem, vsakokratni položaj nebesnih teles aktualizirajo; o njem se lahko prepričamo, če sami spremljamo položaj ozvezdij. Poleg drugih ritmov nebesnih teles namreč upoštevajo tudi izredno počasno gibanje Sonca skozi ozvezdja zodiaka v obratni smeri od običajne (ta, vemo, gre v smeri Ribi, Oven, Bik, Dvojčka itd.). Temu hkratnemu vzvratnemu gibanju pravimo ritem svetovnega platoničnega leta (traja 25.920 naših let), časa, ki ga porabi Sonce, gledano z Zemlje, da opravi navidezno pot 360˚ pred vsemi zodiakalnimi znamenji (oz. ozvezdji na nebu). Zaradi njega se je Sonce od časov, ko je bila utemeljena astrologija, do danes v točki pomladišča premaknilo v 28. stopinjo ozvezdja Rib. Ta razlika je kriva, da so si koledar Thunove in astrološki setveni koledarji navzkriž za povprečno eno znamenje ali tri dni.

Razlike izhajajo tudi iz tega, da je zodiakalni krog pri astroloških koledarjih razdeljen na 12 enakih nebesnih znamenj po 30˚, medtem ko je Thunova prav na podlagi odziva rastlin, ki jih je z neskončnim ponavljanjem sejala v enournih presledkih, ugotovila, da značilni impulzi, ki jih posreduje Luna na Zemljo, medtem ko potuje pred posameznimi ozvezdji, ne trajajo enako dolgo. Ozvezdje Tehtnice tako zavzema le 15˚, Device pa najdlje, 45˚.

So se te empirične ugotovitve pozneje še dokazovale?

Priporočila in ugotovitve setvenega koledarja Thunove izhajajo iz prakse. V 60 letih poskusov, pri katerih je imela veliko sodelavcev, jih je vedno znova preizkušala in jih dopolnjevala, zdaj pa delovanje njenega koledarja preverjajo mnoge ustanove po svetu, med drugim Inštitut za biodinamično kmetovanje Forschungsring v Darmstadtu. Sodelovala je z astronomi, najbolj intenzivno s Susom Vetterjem iz observatorija Dornach v Švici, ki je izdajal zvezdni koledar, torej astronomske podatke o gibanju planetov. V njenem laboratoriju v Marburgu pa so bile običajne analize pridelka glede na vitalnost, kaljivost, vsebnost kemičnih elementov in količino za več generacij rastlin. Zanimivo je, da je Thunova prišla do začetnih ugotovitev o razlikah med rastlinami, posejanimi ob različnem času, po naključju. Ob poskusih je namreč izvajala vaje v opazovanju, ki jih je Steiner priporočal v delu Praktično oblikovanje mišljenja. Do razlage za presenetljive razlike je prišla v posvetih s Franzem Rulnijem, ki je pred njo je izdajal Lunin koledar, v katerem pa je upošteval samo Lunine mene.

Vplivajo na rastline še druga nebesna telesa poleg Lune?

Ker je Luna najbliže Zemlji, so njeni vplivi najbolj izraziti. Vendar koledar Marije Thun upošteva tudi vplive drugih nebesnih teles našega osončja, ki se gibljejo pred ozadjem zodiaka. Ti lahko Lunine vplive preglasijo, ko so v opozicijah (nekatere vplivajo pozitivno, druge negativno), mrki in prekrivanje planetov pa imajo vselej slab vpliv, zato na te dneve na koledarju ni priporočeno delo z nobenimi rastlinami.

Na katere oznake v koledarju poleg priporočenih dni za korenino, cvet, list, plod in odsvetovanih dni morajo biti pridelovalci rastlin še pozorni?

V mesecu poznamo čas, ko je Lunina pot nad horizontom vsak dan daljša in višja, in čas, ko se njena pot krajša in niža. Pravimo jima dvižna in padna pot in ju ne gre zamenjevati z menami, torej naraščanjem do ščipa in usihanjem do mlaja. Dnevi dvižne poti so na koledarju označeni kot primerni za obiranje pridelka, cepljenje sadnega drevja in nabiranje cepičev (v tem času je več vitalnih sokov v nadzemnem delu), dnevi padne poti pa za presajanje rastlin, ki že imajo korenine, in obrezovanje sadnega drevja (več vitalnih sokov je v nadzemnem delu).

Ema Kurent

Astrologinja že deset let pripravlja in izdaja Lunin vodnik za posamezno leto. V knjigi je objavljen tudi vrtni (setveni) koledar s priporočili za delo na vrtu. Na čem temelji vrtni koledar v vašem Luninem vodniku? Potrjujejo te principe empirične raziskave?

Vrtni koledar temelji na prehodih Lune skozi zodiakalna znamenja ter njenih fazah (menah), torej gre za astronomske podatke. Astrologija pa, kot vemo, izhaja iz astronomije.

Luna vpliva na živo in neživo naravo enako. Ko raste, se opaža hitrejša rast rastlin, tako kot smo ljudje takrat bolj ustvarjalni, težimo k novemu, se hitreje razvijamo oziroma rastemo v prenesenem pomenu besede. Najbolj v drugi fazi, tj. od prvega krajca do polne lune. Skladno s tem kozmološkim dejstvom rastline, posajene malo po mlaju, ali seme, ki ga damo kaliti po mlaju, hitreje rastejo in bolje uspevajo kot tiste, ki začnejo svojo rast po polni luni oziroma pred mlajem, ko življenjska energija upada in usiha. So pa še druga pravila, ki se nanašajo na različna zodiakalna znamenja, skozi katera prehaja Luna. Empiričnih poskusov o učinkovitosti vrtnarjenja glede na Lunino gibanje je bilo v preteklosti opravljenih že ničkoliko, tu so tudi izkušnje bralcev mojega vodnika, ki nasvete upoštevajo in so z rezultati zadovoljni. Ko sem sestavljala pravila za vrtni del Luninega vodnika, sem iskala informacije v številnih knjigah, napisanih na podlagi Luninega izročila in izkušenj kmetov, vrtnarjev in gozdarjev.

Odkod razlika med setvenimi koledarji, na katerih se priporočeni dnevi za skupine rastlin razlikujejo?

Bistvena razlika je različna razporeditev zodiakalnih znamenj. Poznamo tropični in siderični zodiak. Celotna zahodna astrologija temelji na prvem, ki je opredeljen z razdelitvijo Sončeve letne poti na 12 enakih delov. Tega upoštevam v Luninem vodniku. Drugi se ravnajo po sideričnem zodiaku (uporabljajo ga npr. Indijci in nekateri zahodnjaki), ki je opredeljen z razdelitvijo neba na 12 ozvezdij. Obe skupini nebesnih razdelkov nosita enaka imena, čeprav se deleži, ki jih zavzemajo v krogu Sončeve navidezne letne poti okrog Zemlje, ne ujemajo. Tropični zodiak je usklajen s štirimi obrati Sonca –z obema ekvinokcijema in solsticijema, ki označujejo začetek štirih letnih časov in hkrati začetek vseh štirih »kardinalnih« znamenj, tj. Ovna (začetek pomladi), Raka (začetek poletja), Tehtnice (začetek jeseni) in Kozoroga (začetek zime). Ta zodiak torej nima nobene zveze z ozvezdji, ampak samo z Zemljo, z naravnimi ciklusi. In zato je po mojem prepričanju edini smiseln.

Katere konstelacije med nebesnimi telesi najbolj vplivajo na rastline? Po kakšni energiji se najbolj razlikujejo dnevi za delo z rastlinami, ki jih gojimo za liste, podzemne dele, plodove in cvetove?

Tu gre za kategoriziranje skladno z znamenji oziroma skupinami znamenj, ne za konstelacije med nebesnimi telesi. Dnevi ploda so tisti, ko Luna prehaja ognjena znamenja (Oven, Lev, Strelec), dnevi cveta, ko Luna prehaja zračna znamenja (Dvojčka, Tehtnico in Vodnarja), dnevi za podzemni del, ko prehaja zemeljska znamenja (Bik, Devica, Kozorog), in dnevi lista so tisti, ko Luna prehaja vodna znamenja (Rak, Škorpijon, Ribi).

Lahko z opazovanjem lune sami ugotovimo, kdaj je primeren čas za sajenje, presajanje, obiranje plodov ali obrezovanje drevja?

To bi bilo tako, kot da bi šteli sekunde, namesto da bi gledali na uro. Zato se pišejo almanahi oziroma lunini koledarji, kjer so vsi podatki, ki jih vrtnar potrebuje, na voljo v pisani obliki. Kolikor vem, Lune danes skoraj nihče več ne opazuje iz kakšnega drugačnega kot umetniškega ali romantičnega navdiha ali potrebe, seveda pa je bilo včasih drugače. Lunino izročilo poznajo vsa ljudstva sveta, prenaša se iz roda v rod. Tudi pri nas. Če danes vprašate kateregakoli gozdarja, kdaj je najbolje sekati les za boljšo gostoto in trdnost, vam bo povedal, da je to med polno luno in mlajem, ko luna upada, nikakor pa v dneh po mlaju, ko luna začne rasti.

Irena Stopar

Astrologinja je od letošnjega leta avtorica Luninih bukev, ki jih izdaja založba Kmečki glas. Del priročnika za življenje v skladu z ritmi Lune je tudi koledar po mesecih, ki ima označene priporočene dneve za delo z rastlinami. Na čem temelji setveni koledar Luninih bukev? Potrjujejo te principe empirične raziskave?

Lunine bukve temeljijo na gibanju Lune in njenih postavitvah v zodiaku čez leto. Izkušnje izhajajo od starodavnih ljudstev, kot so stari Kaldejci in Grki. Setveni koledar še vedno temelji na principih za njegovo ustvarjanje, kot so jih predpisali. S pridom jih za uspešno vrtnarjenje uporabljamo še danes.

Kako to, da se podatki v setvenih koledarjih različnih avtorjev razlikujejo? Na trgu jih je veliko, ljudi v njih pa razlike begajo.

Razlik nikoli nisem raziskovala. Ukvarjam se z moderno (zahodno) astrologijo, ki temelji na tropičnem zodiaku. Torej upošteva tudi precesijo in kot začetek leta vstop Sonca v astrološko znamenje Ovna. Poenostavljeno povedano, se tropični zodiak začenja na 0° Ovna tisti trenutek, ko nastopi pri nas pomlad. Takšen zodiak je usklajen z našimi letnimi časi in po izkušnjah sodeč daje izjemno dobre informacije za življenje posameznika. Rastline so bitja, ki imajo pač malce drugačen razvoj in življenjski cikel kot človek, a so še vedno bitja Zemlje in zato neposredno močno povezane z Luninim gibanjem.

Katera nebesna telesa najbolj vplivajo na rastline in kako?

Vpliv imajo vsa nebesna telesa. Ker pa je Luna Zemlji najbližje nebesno telo, na vsa bitja na njej zelo močno vpliva. Lahko bi rekla, da najmočneje; čeprav to ni v vseh primerih povsem točno, je pa dober približek. Vpliva na rast, razvoj, na celoten rastni cikel rastline, od kaljenja do žetve, pa tudi na sušenje ali ekstrakcijo zelišč ali sekanje lesa.

Po kakšnih vplivih se najbolj razlikujejo dnevi za delo z rastlinami, ki jih gojimo za liste, podzemne dele, plodove in cvetove?

Vpliv Lune na različne dele rastlin je povezan z astrološkimi znamenji, v katerih je Luna takrat. Če želite pridelati zdrave listne rastline, naj bo Luna v vodnem znamenju. Če želite pridelati zdrave podzemne dele rastline, naj bo v zemeljskem znamenju. Če želite pridelati zdrave plodove, naj bo Luna v ognjenem znamenju. Če želite pridelati zdrave cvetove, naj bo Luna v zračnem znamenju. Seveda pa obstajajo dnevi okoli Luninega ali Sončevega mrka, ko ni dobro saditi ali sejati ničesar. Podobno velja za mlaj, ščip in oba krajca.

Kako naj bi vrtičkar izbral verodostojen setveni koledar?

Živimo v delu sveta, kjer je naravni tok dogajanja povezan s tropičnim zodiakom in postavitvami planetov v njem. Zato sem prepričana, da je na našem geografskem območju najprimernejše izbrati setveni koledar, ki je prilagojen našemu okolju in tradiciji. Setveni koledar Luninih bukev tem zahtevam zagotovo sledi. Že Meta Malus, ki je bila avtorica Luninih bukev pred menoj, je uporabljala isti sistem določanja setvenega koledarja kot naši predniki in sledim mu tudi sama.