12. 5. 2015 | Besedilo: S. O./STA
Uničena samooskrba Slovenije
12. 5. 2015 | Besedilo: S. O./STA
Končno so se nad negativnimi učinki privatizacije na slovensko prehransko industrijo in samooskrbo zamislili tudi poslanci, ki naj bi o tem razpravljali o državnem zboru.
Poslanci Združene levice bodo tako v čim krajšem možnem času vložili zahtevo za sklic nujne seje odborov DZ za kmetijstvo, gospodarstvo in finance, saj želijo ukrepati. Predvsem jih skrbijo negativni učinki privatizacije prehranske industrije. Kot najbolj perečo problematiko izpostavljajo slabo samooskrbo Slovenije. Prav zato želijo poslanci ZL od vlade in pristojnih ministrov, da razdela strategijo razvoja prehranske industrije. »Učinki nepremišljene privatizacije se najbolj jasno kažejo v prehrambeni industriji,« je opozoril vodja poslancev ZL Luka Mesec in spomnil na razprodajo za državo pomembnih podjetij kot so: Droga Kolinska, Fructal, Ljubljanske mlekarne, Radenska, Pivovarna Laško, Pekarna Grosuplje in Žito.
»Žito je v Sloveniji najpomembnejši odkupovalec pšenice, saj jo na leto odkupi več kot 60.000 ton, petino svojih izdelkov pa izvozi v tujino. Prodano je bilo neposrednemu konkurentu, hrvaški Podravki,« je zgrožen Luka Mesec. Opozoril je, da imajo pridelovalci pšenice v naši južni sosedi že več let presežke, zato sumi, da bi lahko bil prevzem Žita način razširjanja trga za hrvaške pridelke. »To predstavlja neposredno nevarnost za slovenske proizvajalce, ki bodo zaradi tega ogroženi,« skrbi vodjo poslancev ZL, ki opozarja, da je zaradi takšnih napačnih politik samooskrba v Sloveniji na zelo nizki ravni, vse manj pa je tudi obdelovalnih površin.
Še posebej je Luka Mesec kritičen do osnutka strategije upravljanja premoženja, ki naj bi ga vlada sprejela še ta teden, saj je celotni bančni sektor, razen NLB, kjer ima država kontrolni delež, mišljen za »popolno razprodajo«. Predvsem poslance ZL skrbi, da se podjetja razprodajajo brez tehtnih analiz in argumentov. »Prodajo utemeljujejo s klasičnim argumentom, da naj bi prejšnje vlade Evropski komisiji dale nekakšno zavezo,« je kritičen Mesec, ki dodaja: »Strategija je precej nepremišljena, brez jasnih gospodarskih ciljev in zato nestrateška. Iz nje izvemo le nek opis podjetij in to, kolikšen delež bi v njih prodali.«