Zelišča na vrtu: Ustvarimo mešanico okusa in zdravja

16. 7. 2014 | Besedilo: dr. Janko Rode | Fotografije: Janko Rode in dokumentacija Dela

zelišča, zeliščna spirala

Zelišča so bila nekoč neločljivi del vsakega domačega vrta. Formalno urejanje meščanskih vrtov v preteklosti je zelišča izrinilo na obrobje ali pa jim kot dišavnicam dodelilo natančno določeno gredico. Z novimi pristopi in razumevanjem vrta ter pomena mešanih posevkov se zelišča vztrajno vračajo in imajo novo priložnost v urejanju vrtov. Na novem ali že obstoječem vrtu je vedno čas za uvrstitev zelišč. Na začetku se je treba odločiti, ali želimo urediti samostojni zeliščni vrt ali zelišča vključiti med zelenjavo in druge vrtne rastline. Vsaka odločitev ima svoje posebnosti.

Pri načrtovanju in urejanju zeliščnega vrta imajo ljubitelji proste roke pri izbiri rastlin, materialov in zasnov. Pri oblikovanju vrtov zelišča omogočajo izvedbo po natančnem načrtu ali uporabo domišljije. Pomembno je, da pri zasnovi in vzdrževanju vrtička poskušamo upoštevati naravne zakonitosti in ekološko ohranjanje zdravja rastlin. Poznati je treba tudi značilnosti zelišč, ki jih bomo posadili. Najprej nas zanima, kakšna tla in lego imajo najraje. Vedeti moramo, kako se odzivajo na pomanjkanje ali presežek vode v tleh. In ne nazadnje je pomembna njihova končna velikost.

Izbor zelišč, ki jih lahko gojimo v vrtu, je zelo velik. Zato se je treba med drugim odločiti o namenu zeliščnega vrta. Vsak vrt naj bi pripovedoval zgodbo. Zgodbo sladokusca z obiljem različnih dišavnic, ljubitelja okrasnih rastlin z raznobarvnimi cvetovi in strukturami listov ali človeka, ki svoje zdravje vzdržuje tudi z zelišči. Z njimi lahko ustvarimo tudi tematske vrtove. Tako so ponekod priljubljeni vrtovi z zelišči iz Biblije, samostanskimi zelišči ali zelišči, omenjenimi v delih nekaterih umetnikov. Znani so »nočni« vrtovi, kjer zasadimo zelišča in druge rastline, ki cvetove odprejo šele zvečer, ali vrtovi za metulje. Tak vrt naj ne bo le nanizana zbirka rastlin, ki jim ne poznamo uporabe.

Zeliščni vrt je lahko formalno urejen in zelišča so razporejena po gredicah. Obstajajo pa tudi druge možnosti. Tako lahko z gredami sledimo reliefu, jih razporedimo v obliki kolesa ali zelišča posadimo v manjših skupinah po okrasnem vrtu ali obhišnem travniku. Posebna oblika gredic so spiralne in različne oblike visokih gred. Ne smemo pozabiti na okrasni učinek zelišč. Zato jih zasajamo tudi tako, da na mešanih gredicah ali obrobkih posadimo nižje rastoče zelišča in v ozadju (ob ograji ali zidu) tista, ki zrastejo višje. Zelišča, kot so sivka, ožepek ali rožmarin, so primerna tudi za obrobke in mejice.

Zeliščna spirala

Zelišča mogoče niso videti zahtevna kot druge vrtne rastline, vendar izvirajo z različnih koncev sveta in imajo različne potrebe. V manjših vrtičkih ali tam, kjer ni različnih rastnih razmer, lahko zelišča posadimo v spiralno gredico. Njena velikost je odvisna od razpoložljivega prostora. Rastne razmere na spiralni gredici segajo od sončnega, svetlega in suhega območja na vrhu spirale do vlažnega in senčnega rastišča na dnu spirale. Po spiralni brežini so nanizana rastišča z različno osvetlitvijo podnevi in različnimi vodnimi režimi. Na jug obrnjeni deli spirale so za svetla in topla rastišča. Na severni strani so posredno osvetljena senčna rastišča. Zeliščna spirala naj bi se končala z vodno kotanjo, idealno za vodne in močvirske rastline. Zgradba spirale omogoča optimalno razporeditev vlage, saj ta pronica z vrha v vodno kotanjo. Skale in kamni so osnova vsake spiralne gredice, ji dajejo obliko in zadržujejo toploto, ki jo čez noč oddajo v okolico.

Za izdelavo zeliščne spirale v vrtu določimo površino, veliko od štiri kvadratnih metrov do devet. Za lopato na globoko odstranimo rušo in na dno nasujemo pesek kot drenažo. Če želimo natančno spiralno obliko, si najprej narišemo osnovo s količki in vrvico. Spodnji del spirale z morebitno kotanjo naj bo obrnjen proti severu. Kamne razporedimo v obliki spirale in začnemo sestavljati suhozid.

Kamne naberemo v neposredni okolici, kar da spirali domač pridih. Pri sestavljanju pazimo, da je suhozid stabilen. Zdaj je mogoče kupiti različne namensko oblikovane škarpne elemente, ki jih lahko sestavimo v spiralo. Med kamnite strukture nasujemo pesek, prst in na površini še vrtno zemljo, ki smo ji dodali nekaj humusa. Debelina plasti prsti s kompostom naj bo na vrhu spirale manjša kot na zaključku pri vodni kotanji. Za vodno kotanjo na dnu potrebujemo glino ali folijo, ki ju zasujemo z manjšimi prodniki ali grobim peskom. Spirala naj ne bo previsoka in v višino ne presega 100 centimetrov, njen premer naj bo od dva metra do tri. Tako lahko zagotovimo, da je med kamni dovolj prostora za zelišča. Rastišča se bodo izraziteje razlikovala kot na manjših spiralah. Gredica, ki se spušča v spirali navzdol, naj bi bila široka od 50 do 60 centimetrov. Pri prostornejših spiralah lahko med rastlinami postavimo posamezne kamne, na katere bo mogoče stopiti pri vzdrževanju gredice ali pri nabiranju pridelka.

Izbor rastlin za zeliščno spiralo sledi rastnim razmeram vzdolž spirale. Zgoraj je rastišče primerno za sredozemska zelišča in tista, ki prenesejo občasno pomanjkanje vode. Sončna rastišča z obilico prsti so primerna za zelišča, ki potrebujejo več svetlobe in rastišča v senčnem delu za zelišča, ki izvirajo iz podrasti in ne prenesejo neposrednega sonca. Na dnu posadimo rastline, ki imajo rade vlago in v kotanjo obrežne rastline.

Pred saditvijo naredimo načrt zasaditve in ocenimo število potrebnih sadik posameznega zelišča. Najprimerneje je, da za zasaditev pripravimo sadike v lončkih, ki smo jih utrdili na prostem. Pred saditvijo sadike v lončkih dobro zalijemo in jih razporedimo na predvidena mesta. Sadike previdno stresemo iz lončkov in jih posadimo. Sadimo jih v skupine, ki si sledijo glede na značilnosti rastlin. Na koncu spiralo rahlo zalijemo.

Zaradi okrogle oblike je zeliščno spiralo precej preprosto vzdrževati, saj so rastline dostopne z vseh strani. Ker se poleti kamenje segreva in so žepi prsti med kamni kljub vsemu majhni, bo verjetno treba tak nasad pogosteje zalivati.

Zelišča na zeliščni spirali si približno sledijo z vrha navzdol takole: rožmarin, žajbelj, timijan, sivka, koriander, bazilika, kamilice, dobra misel, majaron, vinska rutica, pehtran, citronka, ameriški slamnik, borago, ognjič, kapucinke, tagetes, sončnice, dvoletni svetlin, drobnjak, peteršilj, polaj, materina dušica, šetraj in različne mete. Ob kotanji ali v njej je prostor za vodno krešo, peruniko ali kolmež. V spiralo ne sadimo vseh hkrati. Za spiralno gredico s premerom tri metre je priporočljivo izbrati do 15 vrst zelišč. Mednja lahko dodamo tudi katero od okrasni rastlin.

Zelišča v domačem vrtu

V domačem vrtu najpogosteje gojimo zelišča, ki sodijo med dišavnice in so nepogrešljivi del kuhinje. Peteršilj, timijan in šetraj imajo pogosto prostor na lastnih gredicah. Zaradi velikosti v vrtu posadimo do dve rastlini luštreka, zelene ali pehtrana. Mete, melisa, žajbelj in rožmarin so običajno nekje ob vrtni ograji ali steni, kjer jim najbolj ugaja. Če jih sproti ne populimo kot plevel, se med zelenjavo razrastejo ognjič, šetraj, kamilica, divja rukola ali koper. Gre za zelišča, ki se sama zasejejo in jih večinoma iz vrtov ne preganjamo.

Pisano druščino dišavnic lahko dopolnimo z zdravilnimi zelišči, kot so slez, ameriški slamnik, plahtica, citronka, plavica in številna druga. Za večino zelišč lahko kupite seme, še večja pa je spomladi izbira sadik. Zanimivi za okrasne vrtove so tudi okrasni različki zelišč, kot so pisanolistni žajbelj, belocvetna sivka ali rumenolistna melisa, različki dobre misli in vrsta gojenih met.

Pri odločitvi za izbor zelišč se ravnamo podobno kot pri zeliščnem vrtičku. Obenem pa lahko upoštevamo tudi, da veliko zelišč v vrtu deluje pozitivno. Bodisi so odganjalne rastline kot tagetes, preprečujejo razvoj bolezni v tleh kot ognjič bodisi pa so le dobri sosedje, ki stimulirajo rast zelenjadnic v bližnjem sosedstvu. V vrtu lahko obdržimo tudi nekaj rastlin koprive in gabeza. Poleg zdravilnih lastnosti sta to idealni zelišči za izdelavo pripravkov, s katerimi po naravni poti krepimo in dognojujemo vrtne rastline. Za ta namen pripravimo pripravke, kot so prevrelka, brozga, hladni izvleček ali le nekoliko močnejši poparek (čaj). Vsak od pripravkov ima svojo uporabo, saj se z različnimi postopki iz zelišč izločijo natančno določene učinkovine.

Kljub mnenju, da so zelišča predvsem pozitivna, lahko ugotovimo, da se nekatera med seboj ne prenašajo. Tako ni primerno saditi skupaj kumine in koriandra, janeža in komarčka, citronske melise in zlate melise (Monarda) ali poprove mete in kamilice. Pelin izloča iz korenin snovi, ki zavirajo rast drugih rastlin in ga zato raje posadimo nekje, kjer ne bo škodoval rastlinam v vrtu. Te značilnosti je treba upoštevati tudi pri vrstenju enoletnih zelišč in na prostor, kjer je prejšnjo sezono na primer rastla kumina, ne sadimo koriandra. V vrtnem kolobarju zelišča sadimo z upoštevanjem njihovih potreb po hranilih. Na poljino, ki je najbogateje založena, spadajo drobnjak, komarček, kumina in borago. Pusta tla pa so primerna za vinsko rutico ali sivko. Z dodajanjem hranil lahko pospešimo rast zelišč. To je primerno za zelišča, kjer pridelujemo zeleno maso. Prebogata tla pa lahko povzročijo prekomerno rast zelenih delov ognjiča ali plavice. Pri nekaterih zeliščih so opazili, da tista, ki rastejo v preveč ugodnih razmerah, tvorijo manj učinkovin. To je zelo značilno za tista zelišča, pri katerih želimo čim več eteričnega olja. Tega je običajno več v nekoliko manj ugodnih razmerah. Nikakor pa uporabnost v vrtu vzgojenih zelišč ni precej manjša kot tistih, ki jih naberemo v naravi. Tudi tam je vse odvisno od rastnih razmer, ki so včasih rastlini bolj po godu in drugič manj.

Zelišča v vrtu niso le dišavnice in zdravilne rastline. Imajo širok spekter uporabe in o tem je vredno pridobiti dodatno znanje. Njihov pomen v življenjskem prostoru vrta je večplasten. Zato je prav, da jih povabimo v vrt in jim omogočimo, da se izkažejo. O uporabnosti zelišč z vrta ali zeliščne gredice se poučimo iz obširne literature in spletnih virov.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE